Arhiv oznak: solata

Kako najbolje izkoristimo rastlinjak

Matevž

Rastlinjak je odlična pridobitev za zelenjavni vrt. Z njim lahko močno podaljšamo sezono pridelave zelenjave, hkrati pa morda vzgojimo tudi kakšno bolj eksotično zelenjavnico.

Pozno pozimi in zgodaj spomladi

rastlinjakPosejemo lahko brstični ohrovt, zelje, por, solato, čebulo in grah ter tako pridelamo sadike, ki jih bomo presadili na prosto, ko se bo zemlja ogrela. Podobno lahko vzgojimo tudi sadike paradižnika in paprike.

Sredi pomladi

Posejemo lahko hitro rastoče občutljive vrste zelenjave kot so: kumare, bučke, buče, melone, itd. V tem obdobju lahko v rastlinjak postavimo kupljene sadike paradižnika in paprike ter jih vzgojamo do velikosti, ki je primerna za presaditev na prosto.

Pozna pomlad in zgodnje poletje

Rastlinjak je v tem obdobju primeren za izboljšanje utrjenosti sadik oz. za čakanje na čas primeren za presaditev na prosto (dokler ne mine nevarnosti slane). Rastlinjak pa lahko uporabite tudi za vzgojo zelenjave, ki ji prijajo visoke temperature.

Pozno poletje

Na prosta mesta v rastlinjaku posejte solato. V ogrevanemu rastlinjaku pa lahko poskusite tudi z vzgojo mladega krompirja.

Jesen

Za zimski pridelek sejte solato. Posejete pa lahko tudi bob in grah za zgodnji pridelek naslednje leto.

polži

Rastline odporne na polže

Matevž

polžiPodobno kot vsi vrtnarji imajo tudi polži radi rastline, vendar iz nekoliko drugačnega vzroka. Da zadostijo svoji potrebi po vodi, morajo pojesti veliko rastlin, ki so 95% sestavljene iz vode. Na podlagi tega lahko izvedemo tudi preprosto pravilo – bolj sočne kot so rastline, rajši jih bodo polži objedali. Seveda obstajajo tudi številni drugi dejavniki, ki vplivajo na priljubljenost posamezne rastline pri polžih. Prekomerno gnojenje z dušikom in premočno zalivanje rastlin spodbudi tvorbo nežnih poganjkov, ki vsebujejo veliko vode in bodo tako še posebej občutljivi na objedanje. Precej bolj odporni so poganjki rastlin, ki zrastejo ob dodajanju kalija. V tem primeru bodo rastline sicer rasle počasneje, vendar bodo bolj odporne na številne povzročitelje bolezni in škodljivce.

Naravna obramba

Pri rastlinah lahko najdemo različne prilagoditve, ki hkrati s seboj prinesejo tudi zmanjšano zanimanje polžov. Listi, ki so posejani z dlačicami, so precej trdovratna ovira za gibanje polža, zaradi česar jih bodo slednji precej redkeje objedali kot gladke liste. Podobno bodo tudi ustnjati in močno vosnati listi precej odporni na napade polžev. Nasprotno pa bodice niso nobena ovira za polže, saj bodo enostavno pojedli dele med bodicami.
Rastline z zelo aromatičnimi listi kot so npr. začimbe so precej odporne na polže, saj vsebujejo veliko eteričnih olj. Poleg teh lahko v listih nekaterih okrasnic najdemo tudi strupene snovi, ki so podobno kot za nas škodljive tudi za polže (npr. naprstec). Za polže pa so neužitni tudi listi mlečkov, ki vsebujejo kot že njihovo ime pove – mleček.
Na koncu naj omenim, da je pomemben dejavnik tudi starost rastline. Mlade rastline in mladi poganjki so precej bolj zanimivi za polže kot starejše in bolj utrjene rastline oz. poganjki.

Zelenjava odporna na polže

V kolikor imate pogosto probleme s polži, ampak bi si vseeno želeli na vrtu urediti tudi zelenjavni kotiček, se lahko odločite za različne vrste zelenjave, ki je dovolj odporna, da boste na koncu sezone zadovoljni s pridelkom.
Namesto solate, ki je pri polžih zelo priljubljena, se odločite za listno zelenjavo z bolj čvrstimi listi kot je npr. blitva. Nekateri polži se bodo pod zemljo lotili tudi krompirja. Za zmanjšano objedanje posadite sorte kot so ‘Desiree’, ‘Cara’ ali ‘Sante’, ki so nekoliko odpornejše.
Zelo dobro se obnesejo tudi stročnice, pri katerih so plodovi zaščiteni s čvrstim ovojem. Suh zunanji ovoj ščiti tudi čebulo, česen in por. Pri tem pa visoka koncentracija sulfitov pri teh predstavnikih prežene tudi vztrajnejše predstavnike. Sulfite vsebujejo tudi križnice, ki so tako nekoliko manj izpostavljene objedanju.