Paradižnik

Odlični rdeči sadeži paradižnika sodijo v vsak vrt in na vsak krožnik, saj skrivajo veliko zdravih snovi.

 

Razlike med kultivarji

Kultivarji paradižnika se razlikujejo po velikosti in obliki plodov ter rasti rastline.

Glede na plodove poznamo npr.: okrogle paradižnike, ki so najpogostejša oblika paradižnika v prodaji; volovsko srce, ki so pogosto v uporabi za sendviče; pelati, ki so gojeni za večji delež mesa in koktajl paradižniki, ki se navadno jedo celi v solatah.

Kultivarji pa se razlikujejo tudi glede na rast. Poznamo: determinirane kultivarje, ki tvorijo plodove naenkrat in zrastejo samo do določene višine. Nasprotno pa nedeterminirani kultivarji rastejo dokler jih ne uniči slana. Pri tem pa ves čas tvorijo nove plodove.

Pri izbiri kultivarjev so pomemebne tudi oznake odpornosti na pogoste bolezni in škodljivce:

• V...odpornost proti uvelosti paradižnika, ki jo povzroča gliva Verticillium
• F...odpornost proti uvelosti paradižnika, ki jo povzroča gliva Fusarium
• N...odpornost proti parazitskim glistam
• T...odpornost proti mozaičnemu virusu tobaka
• A...odpornost proti črni listni pegavosti
• L...odpornost proti listni pegavosti

 

Rastišče

Paradižnik ima najraje dobro odcedna tla z veliko organske snovi in rahlo kislim pH-jem. Zelo dobro se odzovejo na dodatek mineralnih gnojil, predvsem fosforja. Prekomerne koncentracije dušika bodo vzpodbudile rast rastline, vendar ne tudi tvorbe plodov. Uporabi gnojila kot so 5-10-10, 5-20-20 ali 8-16-16.

Ob sajenju pustite med rastlinami 60-90 cm prostora, da dopustite kroženje zraka in zmanjšate verjetnost razvoja bolezni.

Paradižnik ne prenese zmrzali, zaradi česar jih lahko na prostem gojimo šele po zadnji zmrzali. Da si zagotovimo čim hitrejši pridelek, je najbolje, da rastline posejemo v toplem prostoru. Semena bodo kalila 7-10 dni. Kalice postavimo na sončno mesto brez neposredne sončne svetlobe. Po sedem tednih so kalice dovolj razvite, da jih prenesemo na prosto.

 

Oskrba

Paradižniki potrebujejo med rastjo obilico vode, saj plod vsebuje 75% vode. Paradižnik moramo ob suši redno zalivati. Odhlapevanje vode iz tal lahko zmanjšamo z uporabo zastirke.

Zgodnji kultivarji, ki dozorijo v manj kot 70 dneh, navadno ne potrebujejo obrezovanja. Nasprotno pa kasnejše kultivarje in kultivarje z nedeterminirano rastjo redno pincirano in odstranjujeno stranske poganjke, da omejimo rast rastline. Ob tvorbi prvih plodov pride do razvoja stranskih poganjkov, ki se tvorijo v zalistju. Te poganjke odstranimo, saj bodo nosili veliko listja in malo plodov. Prav tako s pinciranjem omejimo rast rastline zatem, ko je nastavila 6-7 grozdov paradižnikov. V kolikor bo rastlina razvila več kot 7 grozdov, odstranitev vse dodatne, saj boste s tem izboljšali kvaliteto preostalih plodov.

 

Problemi

Pri doma gojenih paradižniki je pogost pojav gnilobe na vrhu plodu. Vzrok je pomanjkanje kalcija v povezavi s pogostim pomanjkanjem vode. Plodove, ki kažejo znake gnilobe odstranimi, da ne jemljejo hranil drugim plodovom.

Paradižnik je občutljiv tudi na bližino črnega oreha, ki v zemljo sprošča za križnice strupene snovi. Rastline lahko propadejo, zaradi česar jih posadite vsaj 10 metrov daleč od drevesa.

Paradižnik napada tudi cela vrsta povzročiteljev bolezni, ki povzročajo črno listno pegavost, uvelost, antraknozo in druge bolezni.