Arhivi Kategorije: Rastline

podzemna koleraba

Podzemna koleraba za okusno juho

Matevž

podzemna kolerabaPodzemna koleraba je tako enostavno za vzgojo, da je kar presenetljivo kako malo ljudi se odloči, da jo poseje na svojem zelenjavnem vrtu. Pri tem pa je podzemna koleraba z domače grede precej bolj sladka in nežna kot tista, ki jo kupimo v trgovini. Poleg gomolja, ki se ga najpogosteje uporablja, lahko pri kolerabi izkoristimo tudi mlade liste. Naberite jih dokler so še mladi in nežni. Za uporabo bo dovolj, da se jih popari. Slednje se lahko pridela tudi proti koncu sezone, ko je že premalo časa, da bi rastlina tvorila močan gomolj (še vedno pa vam bo uspelo pridelati okusne liste).

Kaj potrebuje podzemna koleraba

Za začetek zrahljajte prst na gredi in odstranite vse večje kamne ter plevele. Dobra predpriprava grede je zelo koristna za pridelavo dobro razvitih gomoljev. V nasprotnem primeru lahko pride do tvorbe zakrnelih ali razcepljenih korenin. Za setev pripravite setvene jarke, ki naj bodo sorazmerno plitvi (približno 3 cm). Semena posejte v jarek in jih nežno zasujte s prstjo. Za zaščito pred pticami prekrijte gredo s kopreno. Slednjo odstranite takoj, ko se pokažejo prve kalice. Pozneje boste morali kalice nekoliko razredčiti. Med posameznimi rastlinami pustite 7-8 cm prostora. Po vsakemu redčenju rastline ponovno zalijte, s čimer boste zagotovili, da se bo prst ponovno usedla okrog korenin preostalih rastlin. Med rastjo boste morali še samo odstranjevati plevele in po potrebi zaščititi rastline pred kapusovim belinom.

Poberite pridelek

Pridelek poberite, ko bodo gomolji zrasli do velikosti golf žogic. Če jih boste pustili, da zrastejo večje, bodo izgubile sladkobo in postale bolj žilave. Za pobiranje uporabite vile, s katerimi previdno zrahljajte tla, nato pa poberite gomolje, ki ste jih skopali na prosto. Nabrane gomolje shranite v škatli, ki jo napolnite z vlažnim peskom. Škatlo postavite v hladen prostor brez zmrzali. Listje, ki bo pognalo iz gomoljem med hrambo, lahko enako kot tistega iz grede, uporabite v kuhinji.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Podzemna koleraba preko cele sezone

Za nepretrgan pridelek, ponovite setev podzemne kolerabe vsake tri tedne. Sejete lahko vse do julija, ali celo kasneje, če želite pridelati le okusne liste. Ne pozabite ohranjati prsti vlažne, saj lahko drugače pride do razcepljenih korenin, kar zmanjša okusnost pridelka.

Škodljivci in bolezni

Nabrekli gomolji čudnih oblik in uvelost listja je znak golšavosti kapusnic. Bolezen je posledica preveč kislih tal, zaradi česar boste morali tlom dodati sredstav za dvigovanje pH. Obolele rastline odstranite in uničite.
Podzemna koleraba pa je vabljiva tudi za nekatere škodljivce kot so npr. bolhači, kapusova muha in kapusove stenice.

Kremna juha s pečeno podzemno kolerabo

Potrebujete:

  • 1 podzemno kolerabo, olupljeno in narezno na koščke
  • 3 žlice oljčnega olja
  • 1 srednje veliko čebulu, nasekljano
  • 2 kosa korenja, fino narezana
  • 2 kosa zelene, fino narezana
  • 1 strok česna
  • 6 stebel timijana, samo liste
  • 1,25 l zelenjavne juhe
  • 150 ml sladke smetane
  • sol in poper po okusu

Segrejte pečico na 200°C. Koščke podzemne zelene postavite v pekač, jih prelijte z oljčnim olje in dobro začinite. Nato jih 25-30 min pečite v pečici, dokler ne bodo postali zlato-rjavi in mehki.
Medtem v ponvi zmehčajte vse ostale sestavine (pazite, da ne porjavijo). Dodajte pečeno podzemno kolerabo in zalijte z jušno osnovo. Zavrite, nato pa pokrito pokuhavajte 25-30 minut. S paličnim mešalnikom spirirajte celotno juho in jo po potrebi precedite, da odstranite vse prevelike kose zelenjave. Juhi nato dodajte večino smetane (del jo lahko prihranite za aranžiranje) in jo vmešajte v juho.

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik poskrbi za dobro odpornost

Matevž

Ameriški slamnikMed številnimi okrasnimi rastlinami, ki jih pogosto gojimo na vrtovih, so tudi številne koristne rastline. Med te vsekakor spada tudi ameriški slamnik (Echinacea purpurea). Poleg le-tega pa lahko v iste namene (okrasne in uporabne) gojimo tudi njegova sorodnika – bledi slamnik (E. pallida) in ozkolistni slamnik (E. angustifolia).

Kako gojimo ameriški slamnik

Ameriški slamniki potrebujejo za dobro uspevanje rastišče s polnim soncem. Pri izbiri tal niso preveč izbirčni in dobro uspevajo na skoraj vsakih tleh. Ameriški slamniki tudi ne potrebujejo dosti nege, le vsakih nekaj let je potrebno večje skupke nekoliko razdeliti oz. zredčiti.
Rastline si lahko namnožimo z delitvijo odraslih rastlin ali pa s semenom (semena sort kalijo v rastline, ki so enake materinskim rastlinam). Spomladi pa lahko nove rastline ustvarimo tudi s pomočjo koreninskih potaknjencev.
Odlična lastnost slamnikov pa je seveda, da niso samo v korist, temveč tudi v okras vrta. Lepo se ujemajo z različnimi okrasnimi travami kot je npr. rušnata masnica (Deschampsia cespitosa). Lahko pa ga kombiniramo tudi z bodoglavcem (Echinops sp.) ali drugimi nebinovkami (Asteraceae).

Škodljivci in druge težave

Slamniki so zelo odporne rastline, vendar lahko včasih odrasla rastlina propade brez jasnega razloga.

Kako nabiramo slamnik za uporabo

Za uporabo nabiramo cvetove ali korenine slamnika. Cvetove nabiramo, ko so povsem razviti, korenine pa nabiramo v jesenskem času. Pri tem moramo počakati, da je rastlina stara vsaj štiri leta.

Pripravimo si tinkturo

Za pripravo tinkture lahko uporabite tako cvetove kot tudi korenine ameriškega slamnika. Pri tem vzemite 150-200 g zelišča in ga namočite v 800-850 g 50-65% etanola. Mešanico pustite namočeno 5-10 dni. V tem času jo večkrat dobro premešajte, da boste zagotovili dobro ekstrakcijo snovi. Po končani ekstrakciji mešanico precedite v temno stekleničko in jo shranite v hladnem in temnem prostoru.
Odrasli lahko užijete do 25 kapljic tinkture trikrat na dan, pri otrocih starih 6-14 let pa do 10 kapljic trikrat na dan. Po nekaterih priporočilih je za uživanje najbolj učinkovita mešanica tinktur iz cvetov in korenin iz 95% tinkture iz cvetov in 5% tinkture iz korenin.

Goji jagode

Goji jagode: 18 aminokislin, 6 vitaminov, 11 mineralov in veliko več

Matevž

Goji jagodeGoji jagode so odlično dopolnilo prehrane, saj so izredno bogat vir antioksidantov. Slednje dopolnjujejo še z 18 vrst aminokislin, ki vključujejo vseh osem esencialnih aminokislin. S tem pa smo šele začeli z naštevanjem vseh koristnih snovi, ki se skrivajo v teh živahno obarvanih plodovih. V goji jagodah lahko najdemo šest vitaminov (C, E, B1, B2, B6), 11 mineralov in 5 nenasičenih maščobnih kislin ter številne druge učinkovine.
Goji jagode ali navadna kustovnica (Lycium barbarum) je do tri metre visoka grmičasta zdravilna rastlina, ki izvira iz severne Kitajske. Poleg domovine pa lahko posamezne rastline najdemo tudi ponekod po Evropi (zlasti v Veliki Britaniji). Po cvetovih takoj prepoznamo, da gre za sorodnico krompirja in paradižnika

Kako gojimo goji jagode

Sadike goji jagod lahko na svoj vrt posadimo v spomladanskem ali jesenskem času, ko na vrtu ni suše. Za rastišče izberemo sončen prostor, na katerem izkopljemo večjo sadilno jamo in zemljo po potrebi izboljšamo z organsko snovjo in peskom (goji jagode ne prenesejo preveč težkih tal oz. zastajanja vode). Ob sajenju namestimo v sadilno jamo še lesen kol, ki bo rastlini prvih nekaj let služil za oporo. Rodnost bo rastlina dosegla v drugem letu rasti. Plodovi bodo na rastlini sledili vijoličastim cvetovom, nabirali pa jih boste lahko vse do prve zmrzali.

Z obrezovanjem poskrbimo za pravilno obliko

Kasneje je potrebno rastlino samo redno obrezovati in gnojiti. Za slednje je najbolje izbrati organsko gnojilo ali mineralno gnojilo z ne previsokim odstotkom dušika. Pri rezu spomladi izvedemo glavni rez, s katerim zmanjšamo grm in preprečimo, da ne preraste prostora, ki smo mu ga namenili. Slednje opravimo zgodaj v sezoni, ko je rastlina še v mirovanju. V poletnem času pa izvedemo korekturni rez, s katerim izboljšamo osvetlitev in prezračenost grma. Oboje bo pomagalo pri boljšemu uspevanju rastline in dozorevanju plodov. Med sezono odstranjujemo tudi hitro rastoče navpične poganjke, ki navadno slabo rodijo, hkrati pa črpajo energijo za rast.
Pri samem oblikovanju rastline, lahko pustimo, da rastlina zraste v svojo naravno grmičasto obliko, ali pa jo oblikujemo v obliki drevesa (odstranimo nižje veje do 50 cm višine).

Bolezni in škodljivci

Najpogosteje lahko na goji jagodah opazimo pepelasto plesen, ki jo zlahka prepoznamo po pepelasto belih prevlekah na listih. Sama bolezen navadno ne naredi večje škode. Najlažje jo preprečujemo s pravilnim in rednim obrezovanjem ter sprotnim odstranjevanjem morebitnih obolelih listov.
Med škodljivci pa se na grmih najpogosteje pojavijo pršice, čeprav lahko v bližini gozdov opazimo tudi posledice objedanja divjadi.

inkovske jagode

Inkovske jagode – superhrana iz domačega vrta

Matevž

inkovske jagodeMorda ne boste verjeli, ampak te sladke, zdrave in neverjetno eksotične jagode so za gojiti enostavnejše kot njihov sorodnik paradižnik. Če boste letos posadili le eno samo rastlino, naj bodo to inkovske jagode.

Kako gojimo inkovske jagode

Inkovske jagode sejemo podobno kot paradižnik. V marcu in aprilu jih posejemo v lončke, nato pa jih po zadnji nevarnosti slan presadimo na prosto. Na vrtu jim namenite sončno zavetrno mesto. Okoli rastlin pa natrosite tudi zastirko iz komposta.
Pognale bodo v hitro rastoče in obilno rodeče rastline, brez zahtevnosti paradižnika. Tako lahko pozabite na potrebo po podpori, hranilih in obilnemu zalivanju. Hkrati pa boste na lastnem vrtu pridelali plodove, ki so dvakrat dražji in polni koristnih snovi. Plodovi se bodo na rastlini pojavili po kmalu po cvetenju in bodo sredi jeseni dozoreli v oranžne jagode, skrite v papirnat ovoj, ki spominja na lampijončke.
Prva močnejša slana bo zaključila sezono, vendar lahko ob milih zimah rastlina ponovno požene iz korenin.

Poskrbimo za pridelek

Inkovske jagode imajo prijeten okus, ki je mešanica ananasa in kivijev. Njihova odlična lastnost je, da se zelo dobro skladiščijo in ostanejo sveže tudi do tri mesece. Za še daljše skladiščenje pa je najbolje, če se jih predela v marmelado.

Granola s super-jagodami

Za super dan začnite jutro z okusno granolo s super jagodami 🙂
Za približno 5-7 porcij potrebujete:

  • 300 g kosmičev (ovsenih ali pirinih,…)
  • 50 g sončničnih semen
  • 30 g bučnih semen
  • 2 žlici medu
  • 2 žlici oljčnega olja
  • 3 žlice javorjevega sirupa
  • posušen kokos
  • inkovske jagode
  • goji jagode
  • borovnice

Najprej v večjo posodo natehtajte kosmiče, sočnična in bučna semena. Nato mešanici dodajte med, oljčno olje in javorjev sirup in dobro premešajte. Mešanico razpostrite po papirju za pečenje in postavite v pečico (100-125°C) za približno 10 min. Pazite samo, da se mešanica ne zapeče preveč. Po pečenju mešanico s papirjem vred prenesite na hladen pekač in posujte s posušenim kokosom. V kolikor so vaše inkovske in goji jagode posušene, jih lahko dodate dodate že sedaj, drugače pa jih dodajte pred obrokom. Takrat dodajte tudi sveže borovnice.