Arhivi Kategorije: Rastline

visoki fizol

Okusna vzpenjavka – visoki fižol

Rastline,Zelenjava
Matevž

visoki fizolVisok fižol je okusna zelenjavnica, ki jo zelo enostavno gojimo tudi na majhnih vrtovih.

Kako gojimo visoki fižol

Vzpenjave sorte potrebujejo oporo, ob kateri se bodo vzpele do 2 m visoko. Med vrstami opor pustite približno 45 cm prostora, medtem ko lahko opore znotraj vrste namestite precej bolj na gosto (vsakih 15 cm). V kolikor nimate dovolj prostora za celotne vrste, si lahko pomagate tudi z vigvami, v katere spnete npr. pet palic, ki ste jih razporedili v majhnem krogu.
Ne glede na način razporejanja opor, ob vsako palico posejte 8-10 semen fižola, kasneje pa po potrebi rasline zredčite). Seme fižola posejemo na globino 2-5 cm. Pri tem je pomembno, da fižola ne posejemo prezgodaj, saj potrebuje tla ogreta vsaj na 10°C. Navadno visoki fižol sejemo od srede maja pa do srede junija.
Fižol navadno nabiramo sproti – hitreje v sezoni nabiramo stroke, kasneje pa tudi zrnje (posejete lahko sorte za stroke ali zrnje, na voljo pa so tudi sorte za stroke in zrnje). Zrnje nabiramo šele, ko se stroki in preostanek rastline začne počasi sušiti. Fižol je najbolje nabirati sproti in stroke po potrebi shraniti v hladilniku oz. za daljši čas tudi v zmrzovalniku.
Preverite tudi dobre in slabe sosede fižola.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Tudi polži imajo radi fižol

Največ škode na fižolu naredijo polži, ki lahko povsem uničijo mladice. Če imate težave s polži preverite kako se jih lahko znebite tudi na okolju prijazen način.
Včasih lahko škodo na posevku naredijo tudi ptiči, ki populijo liste mladic. Slednje lahko preprečite z namestitvijo mreže, ki ptičem onemogoči dostop do rastlin.

Fižol s paradižnikom, česnom in čilijem

  • 300g stročjega fižola
  • 2 x 400g pelatov
  • 3 jedilne žlice oljčnega olja
  • 2 stroka česna
  • 2 nageljnovi žbici
  • velik ščepec pusušenega čilija
  • nekaj sveže bazilike

Po potrebi odstranite vlaknate dele fižola in ga narežite na 2 cm dolge kosi. Pogrejte oljčno olje in dodajte česen, da zadiši, nato pa še fižol, čili in klinčke. Po nekje dveh minutah dodajte še pelate (če je preveč tekočine, jih odcedite) in kuhajte 20-30 min, da se fižol zmehča ter omaka zgosti. Dodajte še nekaj sveže bazilike in servirajte.

polži

Rastline odporne na polže

Rastline,Škodljivci,,,
Matevž

polžiPodobno kot vsi vrtnarji imajo tudi polži radi rastline, vendar iz nekoliko drugačnega vzroka. Da zadostijo svoji potrebi po vodi, morajo pojesti veliko rastlin, ki so 95% sestavljene iz vode. Na podlagi tega lahko izvedemo tudi preprosto pravilo – bolj sočne kot so rastline, rajši jih bodo polži objedali. Seveda obstajajo tudi številni drugi dejavniki, ki vplivajo na priljubljenost posamezne rastline pri polžih. Prekomerno gnojenje z dušikom in premočno zalivanje rastlin spodbudi tvorbo nežnih poganjkov, ki vsebujejo veliko vode in bodo tako še posebej občutljivi na objedanje. Precej bolj odporni so poganjki rastlin, ki zrastejo ob dodajanju kalija. V tem primeru bodo rastline sicer rasle počasneje, vendar bodo bolj odporne na številne povzročitelje bolezni in škodljivce.

Naravna obramba

Pri rastlinah lahko najdemo različne prilagoditve, ki hkrati s seboj prinesejo tudi zmanjšano zanimanje polžov. Listi, ki so posejani z dlačicami, so precej trdovratna ovira za gibanje polža, zaradi česar jih bodo slednji precej redkeje objedali kot gladke liste. Podobno bodo tudi ustnjati in močno vosnati listi precej odporni na napade polžev. Nasprotno pa bodice niso nobena ovira za polže, saj bodo enostavno pojedli dele med bodicami.
Rastline z zelo aromatičnimi listi kot so npr. začimbe so precej odporne na polže, saj vsebujejo veliko eteričnih olj. Poleg teh lahko v listih nekaterih okrasnic najdemo tudi strupene snovi, ki so podobno kot za nas škodljive tudi za polže (npr. naprstec). Za polže pa so neužitni tudi listi mlečkov, ki vsebujejo kot že njihovo ime pove – mleček.
Na koncu naj omenim, da je pomemben dejavnik tudi starost rastline. Mlade rastline in mladi poganjki so precej bolj zanimivi za polže kot starejše in bolj utrjene rastline oz. poganjki.

Zelenjava odporna na polže

V kolikor imate pogosto probleme s polži, ampak bi si vseeno želeli na vrtu urediti tudi zelenjavni kotiček, se lahko odločite za različne vrste zelenjave, ki je dovolj odporna, da boste na koncu sezone zadovoljni s pridelkom.
Namesto solate, ki je pri polžih zelo priljubljena, se odločite za listno zelenjavo z bolj čvrstimi listi kot je npr. blitva. Nekateri polži se bodo pod zemljo lotili tudi krompirja. Za zmanjšano objedanje posadite sorte kot so ‘Desiree’, ‘Cara’ ali ‘Sante’, ki so nekoliko odpornejše.
Zelo dobro se obnesejo tudi stročnice, pri katerih so plodovi zaščiteni s čvrstim ovojem. Suh zunanji ovoj ščiti tudi čebulo, česen in por. Pri tem pa visoka koncentracija sulfitov pri teh predstavnikih prežene tudi vztrajnejše predstavnike. Sulfite vsebujejo tudi križnice, ki so tako nekoliko manj izpostavljene objedanju.

kolerabica

Okusna hrustljava nadzemna koleraba – kolerabica

Rastline,Zelenjava,,
Matevž

nadzemna kolerabaNadzemna koleraba ali kolerabica je še ena izmed sorodnic zelja, na katerega spominja tudi njena aroma. Slednja pa je kljub podobnosti precej milejša in slajša. Gomolj nadzemne kolerabe pravzaprav ni pravi gomolj, temveč je zadebelitev spodnjega dela stebla in daje rastlini nekoliko čuden izgled. Ločimo belo kolerabico, ki je v resnici obarvana zeleno in vijoličasto, ki pa jo za še večjo zmedo pogosto označujejo kot modro ☺ Kljub razliki v barvi, se obe barvni različici v okusu ne razlikujeta pretirano.
Pri nas sta najpostejši sorti ‘Dunajska bela’ in ‘Dunajska modra’.

Nadzemna koleraba je nezahtevna vrtnina

Nadzemno kolerabo lahko sejemo večkrat zapored – od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Na prostem jo lahko tako sejemo že v mesecu marcu, saj rastline prenesejo precej nizke temperature. Na vrtu izberite sončno gredo in jo posejte 2-3 cm globoko (približno 10 semen na vsakih 30 cm vrste). Med posamezno vrste naj bo 30 cm razmika. Ko bodo rastline dosegle približno 10 cm višine, jih nekoliko zredčite tako, da boste imeli med rastlinami približno 15 cm prostora. Rastline potrebujejo približno 40-55 dni, da dosežejo velikost primerno za pobiranje.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

V poletnem času je potrebno poskrbeti za ustrezno zalivanje, saj lahko rastline ob premalo vlage olesenijo, kar pokvari njihovo kvaliteto. Zaradi slednjega je koristno, če gredo pokrijete z zastirko.
Preverite še, katere rastline so dobri sosed za kolerabico.

Pri nadzemni kolerabi nabiramo liste in steblo

Še preden nadzemna koleraba doseže ustrezno velikost, lahko pri mladih rastlinah izmaknete kakšen list in ga uporabite v solatah. Gomolje pa naberite pred uporabo, ali pa jih shranite v hladilnik oz. hladno klet.

Težave in škodljivci

Nadzemno kolerabo pestijo podobne težave kot zelje. Tako lahko na njej opazimo bolhače, ki jih prepoznamo po preluknjanih listih, na katerih so prisotni majhni hroščki. Na bolhače so še posebej občutljive mlade rastline. Nadzemno kolerabo lahko napade tudi kapusova muha. Znak za njeno prisotnost so uveneli listi, ki posivijo in porumenijo. Posledično so rastline prizadete v rasti. Vzrok je v ličinkah muhe, ki objedajo korenine, kar močno poslabša privzem vode in hranil.
Med boleznimi pa lahko pri nadzemni kolerabi opazimo golšavost kapusnic, ki se kaže kot močno zadebeljene in deformirane korenine. Bolezen povzroča gliva, ki okuži korenine, jih poškoduje in posledično omogoči vdor drugih gliv in bakterij. Najboljši način zatiranje je kolobarjenje, saj lahko gliva v tleh preživi zelo dolgo in se ob naslednji priložnosti ponovno namnoži.

Solata s kolerabico in korenčkom

  • 2 velika korenčka
  • 2 olupljeni kolerabici
  • 2 jedilni žlici oljčnega olja
  • 4 čajne žličke kumine
  • 4 čajne žličke limoninega soka

Kolerabici in korenčka na fino narežite v multipraktiku in zmešajte v veliki posodi. Posolite po okusu. V ponvi zagrejte oljčno olje in popražite semena kumine. Semena posujte po zelenjavi in prelijte z limoninim sokom. Dobro premešajte.
Solata je odlična dopolnitev za mesne jedi iz žara ali kofte.

paradižnik - antioksidanti

Barvna koda zdravih snovi

Zelenjava,
Matevž

paradižnik - antioksidantiŠtevilne koristne snovi, ki jih najdemo v rastlinah so obarvane. Barvo lahko tako uporabimo za hitro prepoznavanje, kaj koristnega skrivajo v sebi različne oblike zelenjave.

Zeleni klorofili

Najpogostejša barva rastlinskega kraljestva je zelena. Zeleno barvo dajejo rastlinam klorofili. Le-ti rastlinam omogočajo pretvorbo svetlobne energije v kemično obliko, ki jo rastline kasneje izkoristijo za rast in razvoj. Ker se vse to dogaja v listih, je zelena barva najpogosteje povezana z listnato zelenjavo.

Na grobo lahko listnato zelenjavo razdelimo na dve skupini. Prva vključuje špinačo, solate in blitvo. Njihovi listi so bogati z nujno potrebnimi minerali kot so npr. magnezij, mangan in kalij. V drugo skupino pa spada zelena zelenjava, ki vsebuje tudi veliko žveplenih snovi (npr. zelje, brokoli in drugi predstavniki križnic). Zelena zelenjava je zelo koristna, saj z njenim uživanjem, poleg številnih mineralov pridobimo tudi žveplene snovi, ki so pomembne za sintezo glutationa. Slednji pa je eden izmed najpomembnejših antioksidantov.

Modra in vijoličasta pomenita – antioksidanti!

Modri in vijoličasti plodovi dobijo svojo barvo zaradi visoke vsebnosti antocianov. Antociani spadajo med flavonoide, ki so pomembna skupina antioksidantov.
Posebno veliko antocianov lahko najdemo v plodovih robid, borovnic, vijoličastem korenju, rdečem zelju in olupku jajčevca. Nekatere raziskave nakazujejo, da flavonoidi izboljšujejo spominske in kognitivne sposobnosti starejših. Najbolj dokazana in koristna pa je njihova vloga pri zaščiti proti različnim vrstam raka.

Raznolika rdeča

Plodovi lahko rdečo barvo dobijo zaradi prisotnosti različnih snovi. V primeru paradižnika, gre za karotenoid likopen, medtem ko pri jagodah najdemo predvsem antociane.
Poleg paradižnika lahko likopen najdemo tudi npr. v rdeči grenivki. Številne koristne antociane pa lahko zaužijete z jagodami in malinami. Rdeči plodovi torej vsebujejo številne močne antioksidante, ki zmanjšujejo poškodbe kože in morda tudi nastanek raka prostate (slednje še vedno ni povsem dokazano). Kot posebnost bi omenil še rdečo peso, katere barvo ne daje nobena izmed zgoraj opisanih skupin barvil. Njene gomolje obarvajo betalaini.

Rumeni in oranžni so karotenoidi

Rumeno in oranžno barvo rastlinam dajejo predvsem karotenoidi kot je npr. beta karoten.
Veliko karotenoidov najdemo seveda v korenju. S njimi pa so bogate tudi melone, paradižnik, paprika in buče. Poleg karotenoidov lahko v rumenih plodovih najdemo tudi flavonoide. Slednji pomagajo pri premagovanju alergij, vnetij in okužb. Karotenoidi pa so tudi vir greadnikov nekaterih vitaminov kot je npr. vitamin A.

Ne pozabimo še na belo

Tudi belkasta barvila predstavljajo različni antoksantini, med katere spada tudi alicin. Alicin in alil žveplene snovi najdemo v česnu, šalotkah, beli čebuli in poru. Čeprav ni še povsem dokazano, da česen odganja vampirje pa je dokazano uspešen pri zatiranju mikroorganizmov. Nekoč so z uživanjem surovega česna preganjali prehlade. Iz čebule pa si lahko pripravite tudi čaj proti kašlju.