Arhiv kategorij: Rastline

koromač

Koromač: sadimo ga za okras in okus

Matevž

koromačSladki komarček ali koromač je čudovita zelenjavnica, ki je lahko vrtu tudi v okras. Gojimo ga zaradi otečenih listnih pecljev, ki spominjajo na čebulico.

Vzgojite koromač iz semen

Koromač je zelo nezahtevna rastlina, ki ni izbirčna glede tal. Če želimo rastline vzgojiti iz semen, jih posejemo nekje med marcem in julijem. Na prosto rastline sejemo proti koncu sejalne sezone tj. junija in julija.
Če bomo rastline vzgajali v loncih, jih na prosto prenesemo ko, se temperature dvignejo nad 20°C in so velike približno 15 cm. Med rastlinami pustite 30 cm prostora, med vrstami pa 40-50 cm.

Poskrbite za koromač

Koromač med sezono potrebuje precej vlage. Za zaščito pred izsuševanjem je dobro tudi, če redno odstranjujete plevele in okrog rasline razprostrite zastirko.
Med sredino poletja in jeseni rastline nekoliko zastrite s prstjo, da bodo ohranile belo barvo in jih zaščitite pred morebitno slano. Za izboljšanje pridelka je dobro rastlinam dodati gnojilo z veliko fosforja (vsakih 14 dni).
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Bolezni in škodljivci

Med škodljivci koromač najpogosteje obiščejo polži, ki jim pravtako teknejo okusni listi. Med povzročitelji bolezni pa so najpogostejše različne glive.

Enostavna solata s komarčkom in redkvicami

koromač

Potrebujete:

  • 1 srednje velik komarček
  • Šop redkvic
  • oljčno olje
  • sok pol limone
  • sol in poper

Priprava je zelo enostavna – komarček razdelite na četrtine in ga na tanko narežite v procesorju. Nato narežite še redkvice. Vse skupaj začinite s soljo, poprom, oljčnim olje in sokom limone. Ob mešanju narezan komarček in redkvice tudi nekoliko stisnite s prsti (kot da bi jih hoteli zdrobiti v pesti).

Originalni recept (v angleščini): http://drizzleanddip.com/2013/02/01/jamie-olivers-fennel-and-radish-salad

Tayberry

Tayberry – okusen križanec maline in robide

Matevž

TayberryTayberry je jagodičevje, ki je nastalo s križanjem robide in maline in se imenuje po škotski reki Tay. Njegovi plodovi se odlikujejo z nizko kaloričnostjo in visoko vsebnostjo mineralov, vitaminov in antioksidantov. Če imate na vrtu prostor za le en grmiček jagodičevja, je tayberry odlična izbira.

Poskrbite za svoj tayberry

Sadike posadite na enak način kot robide, pri čemer lahko rastline sadite nekoliko bliže med seboj, saj imajo v primerjavi s starševsko robido, manj bujno rast. Še vedno pa potrebujejo cca. 1 m prostora. Zaradi nekoliko krajših poganjkov, jih lahko gojite tudi s podpornimi količki, vendar je vzgoja s horizontalno napetimi žicami varnejša, saj izboljša prezračenost in zmanjšuje možnost za razvoj bolezni.
Nasprotno pa je rastlina bolje kot robida ali malina odporna na sušo (prvo leto nekoliko slabše) in zmrzal. Najbolje bo uspevala na sončnem rastišču. Ob sajenju v sadilno jamo dodajte organsko snov v obliki komposta. Na težjih tleh pa v dno sadilne jame vmešajte še nekaj grobega peska, saj rastlina slabše prenaša zastajanje vode.

Obrezovanje tayberry-ja

Obrezovanje je zelo enostavno. Rastlina podobno kot številne maline rodi na lanskih poganjkih, zaradi česar letošnje poganjke pustite za naslednjo sezono. Letošnje poganjke pa po zaključku plodenja porežite do tal.

Pobiranje pridelka

Plodovi bodo na grmičku dozorevali postopoma od začetka julija naprej. Najbolje jih je kot maline odtrgati s plodiščem vred in do uporabe skladiščiti v hladilniku.

Jagodičje s sorbetom iz maskarpona

Potrebujete:

  • 4 merice jagod
  • 4 merice malin
  • 2 merici tayberries
  • 1 merico rdečega ribeza
  • 1 merico belega ribeza
  • 270 g sladkorja v prahu
  • 350 ml mrzle vode
  • 2 žlici pomarančnega soka
  • 250 g maskarpona
  • 3 vejice mete

Raztopite sladkor v prahu v vodi in zavrtite. Nekoliko zgostite in ohladite. Dodajte pomarančni sok in z metlico umešajte maskarpone. Prelijte v posodo za zamrzovanje in postavite v zmrzovalnik. Vsake pol ure premešajte. Po kakšni uri in pol je sorbet pripravljen.
Operite in pripravite jagodičevje. Po želji mu lahko dodate nekaj likerja Cointreau. Na grobo pretlačite jagodičevje, tako da bo nastala mešanica kosov in soka. Pokrijte in pustite stati 1-1,5 ure.
Za serviranje pripravite ohlajene posodice in vanje z žlico prenesite sorbet, ki ga prekrijete z mešanico jagodičevja. Za okras na vrh dodajte še nekaj listo mete in potresite s sladkorjem v prahu.

kumare

Kumare: plezalka s osvežilnimi plodovi

Matevž

kumareDoma vzgojene kumare so odličnega okusa. Pri tem so zelo enostavne za vzgojo.

Kako gojimo kumare

Kumare lahko sejete neposredno na prostem ali pa jih vzgojite v loncih. Na prostem jih semen po ledenih možeh, ko so tla že dovolj ogreta. V lonce pa jih lahko posejemo tudi že od začetka aprila naprej. Lonce postavite na sončno in toplo mesto, pri čemer v posamezen lonec posejte le po eno samo seme. Na gredo pred setvijo dodajte veliko zrelega komposta in večnamensko mineralno gnojilo.
Rastline pustimo rasti, dokler ne poženejo sedem listov. Potem odstranimo glavni poganjek s pinciranjem. Stranske poganjke lahko pustimo, da se razraščajo naprej, vendar vse poganjke brez cvetov ustavite pri sedmem listu.
Zelo pomembo je, da so tla med rastjo vedno vlažna (vendar ne premokra). Če se bo prst okrog rastline preveč izsušila, lahko pride do odpadanja plodov, ali pa postanejo plodovi grenki in neokusni. Pri zalivanju pazite, da ne škropite preveč po rastlinah, saj lahko pride do razvoj plesni.

Pobiranje kumar

Pri nabiranju za vlaganje kumare poberemo skoraj takoj po začetku rasti oz. ko dosežejo nekje 5-10 cm dolžine. Kumare, ki jih boste uporabili za solato pa pustite zrasti vsaj do nekje 15 cm. Zelo dobro je, če kumare obirate večkrat na teden, saj s tem spodbujamo tvorbo novih cvetov.
Preverite tudi dobre in slabe sosede kumar.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Težave kumar

Kumare lahko napade pepelasta plesen, ki se kaže kot belkasta prevleka listov. Rastline nazadujejo v rasti in so lahko deformirane. Rastline pa lahko napadajo tudi različni škodljivci kot so npr. listne uši, pršice in polži. Slednji so nevarni predvsem za kalice.

Japonska solata s kumaro

  • 6 žlic oljčnega olja
  • 3 žlice riževega kisa
  • 1 žlica sladkorja
  • za palec velik kos ingverja
  • limonska trava
  • sojina omaka
  • 1 velika kumara
  • sesekljana meta
  • sesekljan peteršilj

Kumaro na tanko narežite (najbolje z lupilnikom) po celotni dolžini. Rezine razporedite po krožniku in jih potresite z meto in peteršiljem. Za dresing zmešajte oljčno olje, rižev kis, sladkor, nastrgan ingver, sesekljano limonsko travo (ali poparek). Začinite s sojino omako in poprom ter prelijte po kumarah.

visoki fizol

Okusna vzpenjavka – visoki fižol

Matevž

visoki fizolVisok fižol je okusna zelenjavnica, ki jo zelo enostavno gojimo tudi na majhnih vrtovih.

Kako gojimo visoki fižol

Vzpenjave sorte potrebujejo oporo, ob kateri se bodo vzpele do 2 m visoko. Med vrstami opor pustite približno 45 cm prostora, medtem ko lahko opore znotraj vrste namestite precej bolj na gosto (vsakih 15 cm). V kolikor nimate dovolj prostora za celotne vrste, si lahko pomagate tudi z vigvami, v katere spnete npr. pet palic, ki ste jih razporedili v majhnem krogu.
Ne glede na način razporejanja opor, ob vsako palico posejte 8-10 semen fižola, kasneje pa po potrebi rasline zredčite). Seme fižola posejemo na globino 2-5 cm. Pri tem je pomembno, da fižola ne posejemo prezgodaj, saj potrebuje tla ogreta vsaj na 10°C. Navadno visoki fižol sejemo od srede maja pa do srede junija.
Fižol navadno nabiramo sproti – hitreje v sezoni nabiramo stroke, kasneje pa tudi zrnje (posejete lahko sorte za stroke ali zrnje, na voljo pa so tudi sorte za stroke in zrnje). Zrnje nabiramo šele, ko se stroki in preostanek rastline začne počasi sušiti. Fižol je najbolje nabirati sproti in stroke po potrebi shraniti v hladilniku oz. za daljši čas tudi v zmrzovalniku.
Preverite tudi dobre in slabe sosede fižola.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Tudi polži imajo radi fižol

Največ škode na fižolu naredijo polži, ki lahko povsem uničijo mladice. Če imate težave s polži preverite kako se jih lahko znebite tudi na okolju prijazen način.
Včasih lahko škodo na posevku naredijo tudi ptiči, ki populijo liste mladic. Slednje lahko preprečite z namestitvijo mreže, ki ptičem onemogoči dostop do rastlin.

Fižol s paradižnikom, česnom in čilijem

  • 300g stročjega fižola
  • 2 x 400g pelatov
  • 3 jedilne žlice oljčnega olja
  • 2 stroka česna
  • 2 nageljnovi žbici
  • velik ščepec pusušenega čilija
  • nekaj sveže bazilike

Po potrebi odstranite vlaknate dele fižola in ga narežite na 2 cm dolge kosi. Pogrejte oljčno olje in dodajte česen, da zadiši, nato pa še fižol, čili in klinčke. Po nekje dveh minutah dodajte še pelate (če je preveč tekočine, jih odcedite) in kuhajte 20-30 min, da se fižol zmehča ter omaka zgosti. Dodajte še nekaj sveže bazilike in servirajte.