Arhivi Kategorije: Bolezni

jabolčni škrlup

Jabolčni in hrušev škrlup

Bolezni
Matevž

jabolčni škrlupJabolčni škrlup je najpomembnejša bolezen jablan. Povzroča ga gliva Venturia inaequalis. Posledice bolezni so manjši pridelek in slabša
kvaliteta plodov. Škrlup tudi zmanjša velikost plodov, število nastavkov za
plodove naslednjega leta in skrajša možen čas skladiščenja plodov.

Simptomi

Simptomi se pojavijo najprej na mladih listih cvetnega poganjka v obliki olivno obarvanih nepravilnih pik.Pozneje se obarvajo kovinsko črno in so lahko nekoliko privzdignjene nad površino lista. Mladi listi okuženi s škrlupom ostanejo majhni, zviti, včasih tudi odpadejo. Redko se podobni simptomi pokažejo
tudi na vejicah in cvetovih.

Okuženi plodovi kažejo okrogle lezije, ki so žametaste in olivno obarvane. Tudi te lezije pozneje počrnijo. Kutikula na robu lezij je razpokana. Mladi okuženi plodovi so deformirani, razpokani in kmalu odpadejo. Plodovi, ki se okužijo tik pred zorenjem pa kažejo le majhne lezije, ki pa se lahko razvijejo v temne lezije škrlupa med skladiščenjem.

Gliva prezimi v mrtvih listih na tleh kot nedozorel psevdotecij. Psevdoteciji dokončno zrastejo pozno pozimi ali zgodnji pomladi. Sočasno z dozorevanjem psevdotecijev zorijo tudi aski. Večina askospor dozori v času odpiranje nastavkov plodov. Askospore na jablani kalijo in kalitvena cevka predre kutikulo. Micelij zraste med kutikulo in celično steno epidermalnih celic. Okužba lista povzroča odmiranje epidermalnih celic, pozneje pa še celic palisadnega in mezofilnega tkiva. Gliva kmalu tvori ogromne količine konidijev, ki predrejo kutikulo in povzročajo nastanek lezije škrlupa. Veter in dež lahko konidije razneseta še na druge liste ali drevesa. Okuženi listi, ki jeseni odpadejo so vir infekcije za naslednje leto. V njih gliva tvori psevdotecije.

hrušev škrlupHrušev škrlup

Povzročitelj hruševega škrlupa je gliva V. pyrina. V pojavljanju simptomov je gliva zelo podobna povzročitelju jabolčnega škrlupa. Edina večja razlika je pogosto pojavljanje hruševega škrlupa tudi na vejicah, kjer lahko patogeni tudi prezimi. Zgodaj v sezoni se na okuženih vejicah pojavijo rjave žametne pike, ki se pozneje razvijejo v rakaste strukture.

Zaščita

Fungicidi na osnovi diazolov ali triazolov ali drugi.

Siva plesen

Siva plesen okužuje okrasnice in zelenjavo

Bolezni,
Matevž

Siva plesenSivo plesen povzroča gliva Botrytis cinerea, ki zelo pogosto napada rastline. Prepoznamo jo po sivkasti kosmati rasti, ki prekriva okuženo rastlinsko tkivo. Gliva lahko napade številne rastline, pri čemer so najbolj izpostavljene tiste, ki jih gojimo v steklenjakih oz. prostorih z visoko zračno vlago. Pogosto jo najdemo tudi na plodovih, ki vsebujejo veliko vode kot so npr. jagode.

Siva plesen okuži rastline preko ran, pri čemer najlažje okuži rastline, ki so izpostavljene stresu. Najpogosteje jo najdemo na jablanah, vinski trti, jagodah, robidah, malinah, fižolu, kumarah, bučkah, solati in paradižniku. V zaprtih in vlažnih prostorih lahko okuži tudi različne okrasne rastline kot so npr. ciklame, krizanteme, pelargonije, jegliče in pravzaprav večino okrasnih rastlin.

Simptomi sive plesni

Simptomi okužbe s sivo plesnijo se kažejo kot siva prevleka, ki je v suhih razmerah lahko omejena na majhen del rastline, vendar se v vlažnem vremenu hitro razširi. Okuženi deli rastline se posušijo in navadno propadejo. Pri nekaterih rastlinah lahko siva plesen povzroči tudi odmiranje celih poganjkov. Okužba jagod in grozdja pa navadno vodi v razvoj gnilobe, ki uniči plodove.

Biologija

Gliva B. cinerea je saprofit (prehranjuje se z mrtvim rastlinskim materialom), vendar lahko pod določenimi pogoji okuži tudi živo rastlinsko tkivo. Njene spore do prisotne povsod in se raznašajo z vetrom. Gliva prezimi na mrtvem rastlinskem materialu, na katerem tvori sklerocije. Slednji kalijo in sprostijo spolne spore, ki jih raznaša veter. Precej številčnejše pa so nespolne spore (konidiji), ki se sproščajo iz značilnih sivih kosmatih plevlek.

Poleg sive plesni obstajajo še nekatere sorodne vrste, ki prav tako povzročajo bolezni vrtnih rastlin: vrsta B. galanthina okužuje predvsem zvončke, B. peoniae najdemo na potonikah, B. fabae pa na bobu.

Zatiranje

Za preprečevanje razvoja sive plesni je zelo pomembna ustrezna higiena. Slednja je še posebej pomembna pri vzgoji rastlina v rastlinjakih. V rastlinjakih redno odstranjujte odmrle liste, poganjke in cvetove. Pazite tudi na ustrezno zračenje, ki bo ustrezno znižalo vlago in možnost razvoja sive plesni.