Arhiv oznak: vrtna opravila

Delo na vrtu - Vrtna opravila

Februarska opravila na vrtu

Matevž

Delo na vrtu - Vrtna opravilaV mesecu februarju je na vrtu še vedno malo dela. Nekaj stvari je potrebno postoriti le v sadnem vrtu:

  • Obrežite prostorastoče jablane in hruške.
  • Porežite jesenske maline.
  • Pritrdite veje dreves oblikovanih na kordon na podporo.
  • Sedaj je dober čas za sajenje novih sadnih dreves ali grmovnic.
  • Odstranite vse mumificirane plodove, ki ste jih spregledali jeseni. S tem boste preprečili širjenje bolezni.
  • Poškropite sadna drevesa s škropivi na osnovi maščobnih kislin, da prezimovajoče listne uši in kaparje.
  • Redno preverjajte vskladiščeno sadje za znaki gnilobe.

Pa še spisek opravil v mesecu februarju za okrasni vrt.

Delo na vrtu - Vrtna opravila

Januarska opravila na vrtu

Matevž

delo_vrt_januarPozimi je potrebno na vrtu postoriti le malo stvari. Večino dela je potrebno opraviti v sadovnjaku:

  • Obrežite prostorastoče jablane in hruške.
  • Odstranite sadna drevesa, ki jih ni mogoče več pomladiti.
  • Obrežite ribeze in kosmulje. Pri rdečih ribezih in kosmuljah močno skrajšajte stranske poganjke, ki so lani plodili. Pri črnem ribezu pa v celoti odstranie tretjino do polovico najstarejših poganjkov.
  • V kolikor tega niste storili že prejšnji mesec, odstranite poganjke robid, ki so plodili v letošnjem letu.
  • Naredite si lesne potaknjence ribezov.
  • Odstranite vse mumificirane plodove, ki ste jih spregledali jeseni. S tem boste preprečili širjenje bolezni.
  • Poškropite sadna drevesa s škropivi na osnovi maščobnih kislin, da prezimovajoče listne uši in kaparje.

Pa še spisek opravil v mesecu januarju za okrasni vrt.

Ustvarite si barvit zelenjavni vrt

Matevž

Barvit zelenjavni vrt
Pogost razlog zakaj ljudje na svojem vrtu ne gojijo zelenjave je, da se jim zdi, da na vrtu ni dovolj prostora za oddeljen zelenjavni vrt. Rešitev pa je precej preprosta združite oba tipa vrta. Zelo enostavno lahko na isti površini pridelujete zelenjavo in sadje ter gojite okrasne rastline.

Kako začeti

Pri ustvarjanju takšnega vrta si zamislite barvite preproge. Najenostavnejši način ureditve je ustvarjanje močnih kontrastov. Poskusite lahko z barvnimi nasprotji kot je npr. kombinacija rdečega in zelenega radiča, ki se vije po vrtu. Ali pa kombinirate sadno drevje z nekoliko nižjimi rastlinami kot je sladka koruza. Seveda združite tudi različne oblike rastlin.

Pri oblikovanju gred v ozadje postavite rastline kot so npr. vzpenjavi fižol, artičoka ali blitva. Te rastline potem obdajte s 3-4 serijami drugih rastlin. Lahko npr. poskusite s kombinacijo špinače, solate in timijana. Za velike atraktivne liste pomešajte med rastline še bučke in jih kombinirajte z bolj pokončno rastočimi zelenjavnicami ali okrasnimi rastlinami. Ne pozabite postaviti tudi kakšne pergole, ki jo lahko prekrijete z okrasnimi rastlinami ali pa jo namenite fižolu.

Pomembno je tudi, da premislite o velikosti posameznih rastlin preko posameznih obdobij. S tem lahko opazite “luknje”, ki jih izkoristite za kakšen hiter pridelek. Pod rastoče sončnice lahko posejete solato, ki jo boste pobrali še preden bo sončnica zrasla v velikanko, pod katero bo težko preživela kakšna rastlina.

Zelenjavni vrt enostavno poživite še z dodatkom okrasnih rastlin, ki jih posadite med zelenjavo. Poleg okrasne vloge bodo številne okrasne rastline privabljale opraševalce in s tem pomagale pri vašem pridelku. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na koristnost številnih okrasnih rastlin pri preprečevanju razvoja škodljivcev in bolezni.

Za maksimalno barvitost

Zelene barve je na vrtu seveda na pretek, kljub temu pa lahko z premišljeno izbiro dodate številne odtenke, ki dodatno popestrijo vrt. Bučke imajo prekrasno zelene liste, ki pridejo zaradi svoje velikosti, še dodatno do izraza. Nasprotno ima špinača ‘Fordhook Giant’ bela stebla in temno zelene liste. Veliko odtenkov zelene pa lahko ustvarite tudi z različnimi sortami solate.

Za zlato rumeno barvo je najenostavneje izbrati origano. Lahko pa rumeno barvo dodate tudi s plodovi. Posadite rumeno plodeče čilije kot je npr. ‘Tasty Grill’ ali paradižnike. Češnjeva paradižnika ‘Balconi Yellow’ in ‘Gold Nugget’ sta samo dva iz pestre izbire rumeno plodečih kultivarjev.
Rdečkaste odtenke lahko seveda dodate z različnimi radiči, vendar se pri tem izbor še ne konča. Na voljo so vam še temno škrlatni listi rdeče pese ‘Bull’s Blood’ in številni kultivarji blitve.

Za modrikaste in srebrnkaste tone posadite artičoko, ki je tudi skoraj že okrasna rastlina, saj bo popestrila vrt s svojimi srebrnkastimi listi. Za okusen okras z modrikastimi listi posadite še zelje ‘January King’.

Prekopavanje gred

Prekopavanje vrta: poskrbite za kvalitetna tla

Matevž

Prekopavanje gredKako se lotimo prekopavanja je odvisno od tipa tal, tega koliko so bila tla obdelana v preteklosti in tega, kaj boste na njih gojili. S prekopavanjem boste zakopali semena enoletnih plevelov in rastlinske ostanke, ki bodo počasi razpadli in izboljšali kvaliteto tal. Kljub vsemu je koristno dodati dodatno količino organske snovi, ki bo izboljšala strukturo tal in zmanjšala zastajanje vode.
Najenostavnejše prekopavanje je za globino ene lopate. Takšno prekopavanje je odlično za dobro odcedna tla in grede, na katerih že poteka gojenje zelenjave. Na težkih tleh pa bo potrebno prekopati oz. zrahljati tudi nižje predele tal. Na voljo imate dve možnosti: ali naredite za višino lopate globok jarek in dno jarka zrahljate z vilami ali se sprijaznite z neizbežnim in prekopljete tla za dve globini lopate.

Kako prekopavamo?

S prekopavanjem začnemo tako, da izkopljemo za višino lopate globok jarek. Izkopano zemljo prenesemo na nasprotni konec grede. S to prstjo bomo zapolnili zadnji jarek, ki ga bomo izkopali. Izkopan jarek sedaj zapolnimo s kompostom ali zrelim hlevskim gnojem. Sloj naj bo debel vsaj 5-10 cm. V kolikor pa imate na zalogi dovolj komposta oz. gnoja pa zapolnite celotno globino jarka. Sedaj lahko izkopljemo naslednji jarek. Izkopano prst naložimo na organsko snov, ki smo jo dodali v prejšnji jarek. Večje kose prsti razbijte z motiko ali vilami. Sedaj vajo samo še ponavljamo do konca grede, kjer nas že čaka kup prsti, s katerim bomo zapolnili zadnji jarek.

Zakaj je pomembno dodati organsko snov?

Skoraj vedno slišimo, da naj dodamo na grede čim več organske snovi. Pri tem pa je zanimivo, da se jo priporača dodajati tako lahkim (peščenim) tlem kot tudi tlem, na katerih zastaja voda. Kljub navidezni protislovnosti pa je to povsem pravilen napotek. Organska snov ima sposobnost, da vsrka vodo in hranila. Voda in minerali s tem ne odtečejo iz revnih peščenih tal in so na voljo rastlinam, da jih privzamejo preko korenin. Prav tako pa med delci organske snovi nastanejo prazni prostori, ki se napolnijo z zrakom in izboljšajo prezračenost tal, kar je še posebej pomebno na slabo odcednih tleh.

Še nekaj napotkov

Še nekaj preprostih nasvetov za prekopavanje vrta, s katerimi si lahko prihranite veliko truda (in bolečega hrbta). Enako kot pred športnimi aktivnostmi, se je tudi pred prekopavanjem koristno nekoliko ogreti in razgibati. Med samim prekopavanjem počivajte ali pa vrt prekopljite preko več dni. Prav tako ne dvigujte prevelikih količin prsti, saj se lahko po nepotrebnem poškodujete.
Med samim prekopavanjem je koristno, da si vzamete čas in sproti odstranjujete ostanke trajnih plevelov. S tem si boste prihranili marsikatero pletje kasneje v sezoni. Po prekopavanju nikar ne pozabite poskrbeti za orodje, saj ga boste najkasneje naslednje leto ponovno potrebovali.

Ne želite prekopavanja?

V kolikor se s težavo pripravite do tega, da bi se lotili vsakoletnega prekopavanja vrta, so prava izbira za vas dvignjene grede. Dvignjene grede je potrebno prekopati samo enkrat. Prekopljejo se do globine dveh lopat, nato pa se po njih ne hodi več, s čimer se močno zmanjša zbijanje tal. Za izboljšanje prsti na dvignjeni gredi, vsako leto po celotni površini raztrosite približno 5 cm debel sloj zrelega hlevskega gnoja ali komposta. Preostanek bodo za vas opravili črvi in drugi talni organizmi. Pri postavitvi dvignjene grede pazite, da ne boste naredili grede prevelike, saj morate sleheren del doseči z roba grede. Idealna greda je vsaj 15 cm visoka in dolga približno 2-3 m. Širina pa naj bo takšna, da boste enostavno sadili in pobirali plodove z roba grede. Koristno je tudi, da si med gredami pustite dovolj prostora, da lahko mednje zapeljete samokolnico.