Arhivi Kategorije: Rastline

Robidnice (maline, robide) navdušujejo z okusom

Matevž

Med zelo priljubljene koristne grmičevje spadajo tudi robidnice kot so npr. maline in robide, ki jih prištevamo k istemu rodu Rubus.

Robidnice so odličen vir vitamina C in prehranskih vlaknin. Vsebujejo pa tudi vitamina A in K.

Kam posadimo robidnice

Robidnice ima najraje s humusom bogata, dobro odcedna tla z rahlo kislim pH (6.0-6.5). Robide so pri tem nekoliko bolj odporne na težka tla in z njimi povezane bolezni rastlin. Pri sajenju malin in robid se moramo izogniti rastiščem, kjer so pred tem rastla sadna drevesa ali vinska trta, saj lahko pride do nastanka tumorja koreninskega vratu, ki ga povzroča bakterija Agrobacterium tumefaciens. Prav tako pa jim po možnosti namenimo prostor odmaknjen od gred, na katerih gojimo razhudnikovke (nrp. jajčevci, paradižnik, paprika, itd.).

Kako posadimo maline in robide

Maline in robide navadno gojimo v vrstah. Rastline posadimo nekoliko globje, kot so bile posajeje v vrtnariji. Med posameznimi rastlinami pustimo 60 cm razmaka, medtem ko naj bo med vrstami vsaj 2 m razmaka.
Vse vrste robidnic navadno gojimo ob podpori, s čimer izboljšamo kvaliteto plodov in so olajšamo pobiranje. Izberemo lahko “T” ali “V” način podpore, ki pa ne vplivata na rast in plodenje. Pri “T” načinu je podporna žica pritrjena na podpornike, ki so oblikovani v obliki črke “T” ali v obliki križa. Pri “V” načinu pa po dva podpornika oblikujeta črko “V”.

Oskrba malin in robid

Obrezovanje malin

Korenine malin in robin so trajne, medtem ko so poganjki dvoletni. Pri tem ločimo enkrat in dvakrat rodne maline. Enkrat rodne maline rodijo sredi poletja. Pri teh vrstah po obiranju porežemo poganjke do tal, saj ne bodo več rodili. Pri dvakrat rodnih malinah pa bodo poganjki rodili najprej v jeseni, nato pa še poleti prihodnje leto. Poganjki so torej dvoletni in zaključijo svojo rodnost poleti. Takrat vse plodne poganjke porežemo do tal. Jeseni pa po obiranju poganjke pustimo, saj bodo ponovno rodili prihodnje leto. Odrežemo jim lahko samo suh vrhnji del, na katerem so se razvijali plodovi te sezone. Letošnje in lanske poganjke boste hitro ločili po barvi. Novi poganjki so zelenkasti, medtem ko lanske poganjke prekriva tanka rjava skorja.

Dodatno preko sezone z rednim obrezovanjem vzdržujemo dobro osvetljenost in prezračenost rastlin. Poskusite vzdrževati približno 40 cm široko vrsto poganjkov. Vse poganjke, ki zrastejo izven te širine pa enostavno odstranite. Rezultat obrezovanja naj bi bilo približno 8-10 poganjkov na pol metra dolžine vrste.

Obrezovanje robid

Robide obrezujemo spomladi, ko grm očedimo in po potrebi zredčimo. Takrat odstranimo vse odmrle, poškodovane in šibke poganjke. Preostale poganjke pa po potrebi zredčimo na do pet močnih poganjkov. Preko poletja poganjke nekoliko krajšamo, tako da bodo stranski poganjki nosili nekje 3-5 brstov. Po potrebi pa zredčite tudi nove poganjke, ki so pognali iz tal. Po obiranju poganjke, ki so rodili porežemo do tal, saj so zaključili s plodenjem.

Zalivanje

Robidnice imajo plitev koreninski sistem, kar pomeni, da bodo rastline ob močnejši suši potrebovale izdatno zalivanje. Za zmanjšanje potrebe po vodi uporabljajte zastirko in redno odstranjujte plevele, ki bodo z robidnicami tekmovali za vodo.

Gnojenje

Rastline moramo vsako leto pognojiti s popolnim mineralnim gnojilom (10-10-10). Za boljšo izrabo hranil in vode je potrebno omejiti razrast plevelov, kar najlažje doseženo z zastirko.

Bolezni malin in robid

Čeprav lahko pri malinah najdemo kar nekaj bolezni, je najnevarnejša malinova sušica. Slednja povzroča odmiranje lubja, kar vodi v propad poganjkov. Pri tem pa je sušico sorazmerno lahko preprečevati, saj se najpogosteje pojavlja v zanemarjenih in pregostih nasadih. Že med rastjo odstranjujte odvečne poganjke, s čimer boste zagotovili ustrezno gostoto in dobro prezračenost nasada.

Pri malinah lahko najdemo tudi nekaj virusnih obolenj, ki pa jih najlažje preprečimo s sajenjem zdravega rastlinskega materiala preverjenih gojiteljev.

Nekatere sorte robidnic

Malina ‘Willamette’ je zelo pogosta zgodnja sorta malin z rdečimi plodovi. Primerna je za predelavo v sok ali marmelado.

Malina ‘Polka’ je dvakrat rodna sorta maline. Sorta bujno obrodi. Plodovi so veliki in temno rdeči. Rodi od sredine do prvega mraza in na istih poganjkih še prihodnjega julija.

Robida ‘Nessy’ je sorta robide brez trnov. Plodovi so temni in bleščeči. Rodi med sredino avgusta in prvimi pozebami.

Robida ‘Chester Thornless’ je še ena sorta robide brez trnov. Rodi od sredine avgusta do prvih zmrzali. Plodovi so čvrsti in odlični za zmrzovanje ali marmelado.

Vzgojite si okusne plodove ribeza

Grmovnice,Rastlinegrmovnice,ribez

Matevž

Ribez - Okusni vrt Med priljubljeno grmičevje, ki se goji zaradi plodov, spadajo tudi ribezi. Rdeči ribez izvira iz treh evropskih vrst: Ribes rubrum, R. petraeum in R. sativum, medtem ko je črni ribez soroden z evropsko vrsto R. nigrum in azijsko vrsto R. ussuriense. Ribezom sorodni vrsti, ki jih pogosto najdemo na vrtovih sta tudi kosmulja (Ribes grossularia) in jošt (R. nigrum x hirtellum).

Kam ga posadimo

Ribezi imajo radi jutranje sonce in senco čez opoldanski del dneva. Lahko jih gojimo tudi v senci večjih dreves. Glede tal ribezi niso preveč izbirčni, čeprav imajo rajši težja tla (z večjim deležem gline). Na peščenih tleh so rastline hitro izpostavljene suši, kar jim ne ustreza. Ne ustezajo pa jim tudi preveč bazična ali slana tla.

Poskrbite za svoje grmičke ribeza

Za ribeze je pomembna dobra oskrba z vodo. Ob suši jih zalivajte vse, dokler niste pobrali plodov. Takrat se aktivna rast ustavi in rastlina potrebuje manj vode. Slabo zalite rastline so izpostavljene stresu in tako bolj občutljive za napade pepelaste plesni.

Vsako leto ribeze pognojite. Še posebej bodite pozorni na pomanjkanje kalija, ki se kaže kot sušeči se robovi listov. Pri dodajanju kalija ne uporabljajte kalijevega klorida, ker so ribezi občutljivi na sol (klor).

Obrezovanje

Z vsakoletnim obrezovanjem rastlin boste vzdrževali dobro produkcijo plodov in ohranjali rastline mladostne. Rastline obrezujte tako, da večina plodov dozoreva na 2-3 leta starih poganjkih.
Prvo zimo porežite vse poganjke z izjemo dveh do treh najmočnejših. Naslednji dve leti storite enako – odstranite vse poganjke tistega leta z izjemo 2-3 najmočnejših. Po četrtem letu pa začnite odstranjevati vse poganjke starejše od treh let.
Vsako zimo tudi skrajšajte predolge veje.

Problemi

Na ribezih lahko najdemo različne bolezni in škodljivce kot npr. ribezovo uš. Hujša je predvsem okužba z virusom, ki povzroča razbarvanje listja. Napada predvsem črni, redkeje pa tudi rdeči ribez. Ribez je občutljiv tudi na okužbo s štorovko, ki lahko povzroči propad rastline.

Aktinidija – okusni kosmati plodovi

Rastline,Vzpenjavkeaktinidija,vzpenjavke

Matevž

Kivi oz. aktinidija, ki ga gojimo pri nas je sicer vzpenjavka, vendar nekatere vrste tvorijo do šest metrov visoke grmičke. Kivi. oz. aktinidija je rastlina, ki izvira iz Nove Zelandije in jo gojimo kot rastlino za senco in/ali zaradi okusnih plodov. Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da ločimo moško in žensko rastlino. Najpogostejši sorti, ki se gojita po svetu, sta ‘Hayward’ in ‘Bruno’. Za nekoliko zgodnejši pridelek lahko posadite tudi sorto ‘Green Light’, ki dozori že v mesecu septembru. Za opraševanje se uporablja sorta ‘Tomuri’. V primeru, da se boste odločili za sorto s plodovi z rumenim mesom tj. ‘Soreli’ pa boste za opraševanje potrebovali moško rastlino ‘Belen’.

Aktinidija potrebuje kisla tla

Aktinidije so vzpenjavke, zaradi česar potrebujejo za rast ustrezno podporo. V kolikor jih želimo uporabiti za senco, jih vzpenjamo kar na pergolo ob terasi.
Aktinidijo posadite na rastišče zavarovano pred vetrom in kjer ga boste lahko enostavno zalivali, saj potrebuje veliko vode. Pri tem pa ne prenaša zastajanja vode, zaradi česar po potrebi izboljšajte drenažo tal. Aktinidiji najbolj odgovarjajo nekoliko kisla tla, zato lahko v sadilno jamo dodate tudi nekaj šote.

Obrezovanje aktinidije

Prvo pomlad po sajenju sadike skrajšamo na dva do tri brste (od tal navzgor). Pri rastlinah z več poganjki, skrajšamo samo najmočnejšega, šibkejše pa odstranimo. Obrezujemo zgodaj spomladi, ko je rastlina še povsem v mirovanju, ker se sicer na odrezanem mestu solzi. Solzenje sicer ne bo povzročilo propada rastline, lahko pa malo upočasni rast.
V prvem letu bo rastlina pognala dve do tri mladike, med katerimi naslednjo pomlad izberemo najmočnejšo in jo prikrajšamo na višini, kjer želimo najnižje stranske poganjke. V tem letu bo rastlina pognala nekaj stranskih poganjkov, od katerih naslednje leto dva razpeljemo vodoravno na vsako stran, glavni poganjek pa prikrajšamo pri naslednji vodoravni opori. Stranska dva poganjka krajšamo na šest do osem brstov.
Odrasle rastline obrezujemo tako, da med enoletnimi poganjki izberemo nekaj primernih in jih krajšamo na sedem do deset brstov. Preostale skrajšamo na dva do tri brste. S tem bomo vzpodbudili rast novih poganjkov za rodnost in vzgojo novih v naslednjem letu.
Ker moške rastline cvetijo praviloma nekoliko pred ženskimi, jih obrezujemo šele po cvetenju. Tako dosežemo, da cvetijo nekoliko pozneje, kot bi sicer in cvetijo skupaj z ženskimi sortami.

Kako skladiščimo kivije

V komercialnih nasadih se plodovi poberejo navadno naenkrat medtem, ko jih za domačo uporabo lahko pobiramo sproti. Nabrane plodove lahko tudi vskladiščimo. Pri temperaturi okrog 0°C bodo plodovi zdržali 4-6 mesecev. Pri tem jih moramo zaščititi pred izsušitvijo. V kolikor boste plodove skladiščili v bližini plodov, ki tvorijo veliko etilena (npr. jabolka) pa se bo čas skladiščenja močno skrajšal.

Kako vzgojimo okusne ameriške borovnice

Grmovnice,Rastlineborovnice,grmovnice

Matevž

Med zelo priljubljene koristne grmičevje spadajo tudi ameriške borovnice. Čeprav imajo njihovi plodovi nekoliko manj arome kot gozdne borovnice pa vsebujejo 2-krat več mineralov in 3-krat več vitamina C. Borovnice pa so tudi odličen vir vitamina K.

Kako sadimo borovnice

Ameriške borovnice imajo rade vlažna in s humusom bogata tla. V kolikor vaša tla ne držijo dovolj vlage (peščena tla), lahko sadilno jamo prevlečete s platično folijo, ki jo na nekaj mestih perforirate, s čimer boste povečali čas zastajanja vlage v tleh. Folija naj bo debela, da je korenine ne morejo predreti same in tako povečati odtekanja vode.
Ameriške borovnice pa potrebujejo tudi kisla tla s pH med 3,8 in 5,0 (optimalno 4,3-4,8). Za znižanje pH tal dodamo v sadilno jamo večjo količino šote, ki ima pH okrog 3,0. Da preprečite kasnejše dvigovanje pH tal, uporabljajte sulfatna dušikova gnojila, ki dvigajo pH tal.
Borovnice potrebujejo za uspešno rast veliko vlage, zato jih moramo preko sušnih poletnih obdobij tudi redno zalivati. Redno zalivanje je pomembno tudi zaradi tega, da se šota ne presuši, saj jo je v tem primeru težko ponovno namočiti.

Borovnice potrebujejo veliko vlage

Sama sadilna jama naj bo precej globoka (cca. 40-50 cm) in tudi precej široka (75-100 cm), s čimer boste dodali dovolj šote, da se pH ne bi prehitro dvignil proti bazičnemu. Po sajenju pa okrog rastline natrosite tudi debel sloj zastirke iz lubja, ki bo zmanjšal odparevanje vode. Zastirko lahko pomešate še z npr. borovimi iglicami, ki bodo pomagale pri vzdrževanju nizkega pH. Zastirko tudi kasneje redno obnavljajte.

Obrezovanje borovnic

Obrezujemo zgodaj spomladi, ko rastlina še miruje tako, da pustimo 6 do 8 močnih stebel, pri tem pa naj bo grm zračen in dobro osvetljen. Porežemo vse šibke, viseče, polomljene in pritlehne veje. Pri ameriških borovnicah poganjkov nikoli ne krajšamo. Izjema so poganjki, ki silijo v notranjost grma.

Najpogostejše sorte

‘Duke’: Rast grma je bujna in pokončna, plodovi dozorijo Že konec junija. Okus je skladen in blag.
‘Bluecrop’: Rast grma je bujna in odprta, poganjki so zelo dolgi, sodi med srednje pozne sorte, ki zorijo v začetku julija.
‘Elliott’: Grm je srednje visoke in pokončne rasti, plodovi dozorijo šele v začetku avgusta. Plodovi te borovnice so rahlo kislega okusa.
‘Coville’: Rast grma je bujna, poganjki izraščajo izrazito pokončno. Zori pozno, od sredine julija naprej. Plodovi so skladnega sladko kislega okusa.
‘Blueray’: Grm je visok, srednje bujen, plodovi dozorijo v začetku julija. Plodovi so kiselkasto sladkega okusa.
‘Berkeley’: Razvije visok, močan in razprt grm. Dozori srednje zgodaj in je občutljiva za zimsko pozebo. Plodovi so sladkega okusa, z blago kislino.
‘Herbert’: Grm je močan, pokončen in razprt. Plodovi so kiselkastega okusa in zorijo od julija naprej. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
‘Dixi’: Rast grma je srednje bujna do bujna, odprta. Plodovi dozorijo v drugi polovici julija.
‘Brigitta’: Novejša sorta z bujno in pokončno rastjo. Pozno zoreča sorta.
‘Nelson’: Sorta s pokončno bujno rastjo. Srednje pozna sorta. Primerna za hladnejša področja. Plod ima usklajen sladko kisel okus.