Arhivi Kategorije: Rastline

Kalčki

Okusne majhne rastlinice – vzgojite svoje kalčke

Kalčki,Rastline,
Matevž

KalčkiZ zelo malo truda, lahko v izredno kratkem času na okenski polici vzgojite majhne rastlinice polne mineralov, vitaminov in drugih koristnih snovi. Govorimo seveda o kalčkih.

Kako kalimo kalčke

Za vzgojo lahko uporabite dve metodi – ali jih kalite v kalilniku ali pa v loncu s substratom. Semena, ki jih kalitev v kalilnikih navadno pojemo kar cela, medtem ko pri semenih, ki so zrasla na substratu uporabimo samo zelene dele. V obeh primerih pa uporabljamo kalice in odraslih rastlin. Kalice vsebujejo vse kar rastlina potrebuje za rast, zaradi česar so polne mineralov in vitaminov. Poleg tega so še čudovitega okusa in odličen dodatek številnim jedem.

Čeprav lahko kalice kalimo tudi v steklenih ali plastičnih lončkih, so kupljeni kalilniki navadno bolj praktični. Perforirano dno teh kalilnikov omogoča hitro namakanje semen, hkrati pa prepreči, da bi prekomerna vlaga povzročila nastanek plesni.
Ustrezna semena lahko najdete v številnih specializiranih trgovinah, ali pa jih naberite na lastnem vrtu. Ne uporabljajte pa semen, ki so namenjena setvi, saj so pogosto obdelana s pesticidi.

Uporabimo lahko celo rastlino…

Kalčki so majhne rastline, ki imajo razvito primarno korenino in preprost poganjek s kličnimi listi. Ker so polni vitaminov, vlaknin in proteinov, so kalički izredno kvalitetno hranilo. Na voljo imate preko 20 različnih vrst rastlina, ki jih lahko jeste v tej obliki, kar pomeni obilico različnih okusov. Kalčki za kalitev potrebujejo vodo in toploto, ne pa tudi svetlobo, zaradi česar jih lahko kalite tudi v omarah. Na svetlobo jih je potrebno postaviti samo, če želite, da so klični listi obarvani zeleno.

Za kalitev semena dobro namočite. Najbolje jih je pustiti v vodi preko noči. Lahko jih namakate tudi manj, vendar ne manj kot osem ur. Namočena semena nato enakomerno razporedite po kalilniku. Vsak dan semena 2-3 krat prelijte s svežo vodo in pustite, da se dobro odcedijo. Ko so rastline vzklile, jih prestavite v hladilnik, kjer bodo ostale sveže dalj časa.

…ali pa samo poganjke

Vsak, ki je že kdaj kalil krešo, ve kako enostavno je vzgojiti te okusne liste. Pri tem pa ni potrebno ostati samo pri kreši. Enako uporabna so tudi semena pese in zelja. Številni kuharji jih dodajajo k jedem zaradi njihovih izrazitih arom. Podobno kot kalčki jih lahko gojimo preko celega leta, vendar za razliko od kalčkov, nujno potrebujejo svetlobo. Navadno potrebujejo tudi kakšen dan ali dva več, da zrastejo do zadostne velikosti.

Najlažje jih gojimo tako, da jih posejemo na vlažen substrat. Semena enakomerno razporedimo po površini in jih nežno prekrijemo s substratom. Če boste posejali več semen istočasno, ne pozabite označiti loncev. Lonce nato prenesite na svetlo mesto na okenski polici. Redno zalivajte, da se substrat ne izsuši. Po nekaj dneh bodo kalice dovolj velike, da jih poberete. Pri tem vam ni treba vleči rastlin iz substrata, temveč jih enostavno porežite blizu površine.

Naš predlog: Enolončnica s kozicami, ananasom in kalčki

Potrebujete:

  • 125g kitajskih testenin
  • 1 žlica jedilnega olja
  • 30g narezanih gob
  • 2 sesekljana stroka česna
  • 1 velik paradižnik, sesekljan
  • 150g svežega ananasa
  • 1 žlička sladkorja
  • 750ml kokošje juhe
  • 750ml vode
  • 2 žlička limoninega soka
  • 2 sojine omake
  • 500g rakcev
  • ščepec kajenskega popra
  • 30g sojinih kalčkov
  • 1 mlada čebula, narezana na tanke trakove

Najprej skuhajte testenine. Nato v veliki posodi zmehčajte gobe in česen (ne sme porjaveti). Dodajte paradižnik, ananas in sladkor ter kuhajte dokler se paradižnik ne zmehča. Dolijte kokošje juhe in vode. Zavrite in dodajte limonin sok in sojino omako. Pokuhavajte 5 min. Dodajte rakce in kajenski poper ter kuhajte še 3 min. V juho vmešajte kuhane testenine, kalčke in čebulu ter postrežite.

Vir: All Recipes Asia, http://www.allrecipes.asia

 

grah

Grah – slasten in iz domačega vrta

Rastline,superživila,Zelenjava
Matevž

grahČe bi ocenjevali okusnost in teksturo zelenjave, bi najvišje točke vsekakor prejel sladki grah. Pri tem pa je na domačem vrtu vzgojeni grah precej bolj okusen kot zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah. Vsak, ki ga bo gojil na vrtu, se bo moral sprijazniti s tem, da nekaj pridelka nikoli ne bo prispelo do kuhinje, saj ga boste pojedli že na poti do tja.
Grah je zelenjava, ki ima zelo visoko vsebnost beljakovin, zaradi odlična izbira za vegetarijance in športnike. Vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin, vitamina A in vse vitamine skupine B. Pozitivni učinki graha vključujejo tudi zniževanje ravni sladkorja in škodljivega LDL holesterola v krvi.

Sejanje graha

Za zgodnji pridelek posejte grah v rastlinjaku ali prostoru brez zmrzali. Na vrt jih presadite, ko bodo rastlinice velike 12-15 cm. S tem boste preprečili, da bi jih poškodovali polži ali ptice. Na gredi grahu namenite prostor na polnem soncu ali rahli senci.
V kolikor želite grah posejati neposredno na gredo, počakajte, da se vreme nekoliko otopli, nato pa vsakih dva do tri tedne posejte linijo rastlin. V ta namen izkopljite 5 cm globok jarek in vanj posejte semena. Z večkratno setvijo si boste podaljšali sezono graha, saj se sladki grah ne skladišči preveč dobro. Za podporo rastlin uporabite razvejane veje, na katere se bodo lahko dobro pritrdile in dvignile sočne liste stran od lačnih polžev. Na manjših gredah posejte grah v krog, s čimer boste rastline lahko vzgojili na obelisk, ki ga prekrijete z mrežo. Slednja bo mladim rastlinam olajšala vzpenjanje.

Kako gojimo grah

Ob bolj suhem vremenu rastline dobro zalivajte, saj grah potrebujejo konstantno vlažna tla. V kolikor se bodo tla izsušila bo vaš grah naglo zaključil s tvorbo novih plodov. Na lažjih peščenih tleh zato okrog rastlin natrosite kompost ali zastirko, s čimer boste zmanjšali odhlapevanje vode.
Plodove pobirajte sproti, saj bodo drugače postali žilavi. Zrele plodove boste zlahka prepoznali, saj se bodo začeli napihovati in se bodo prelomili z glasnim pokom.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede graha.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Škodljivci in bolezni graha

V kolikor imate na vrtu pogosto težave s ptiči je dobro, če rastline zaščitite z mrežo proti ptičem. Pri tem pazite, da je mreža dovolj groba, da bodo lahko čebele nemoteno prehajale skoznjo. Seveda pa lahko rastline prekrijete tudi z gosto mrežo, ki jo odstranite, ko rastline začnejo odpirati prve cvetove. Takrat so navadno že dovolj velike, da jim ptiči ne škodijo več.

Med boleznimi se na grahu pojavlja pepelasta plesen, ki je pogostejša v poletnem obdobju.

Semena graha, ki ste jih posejali neposredno na gredo, lahko privabijo tudi bramorja.

Skladiščenje graha

Grah je najbolje nabirati sproti. Nabran neoluščen grah lahko na hladnem počaka teden dni, za daljše shranjevanje pa je bolje, če grah oluščite in zamrznete.

Cvetača

Cvetača – čudovita nežna socvetja

Rastline,Zelenjava
Matevž

CvetačaCvetača je zelenjava za hladnejši del leta, pri čemer je v primerjavi s preostalimi križnicami nekoliko težavnejša za vzgojo.

Pridelajte si čudovito cvetačo

Podobno kot večina zelenjave, tudi cvetača potrebuje vsaj 6 ur polnega sonca. Potrebuje tudi bogata in dobro odcedna tla, za katera je najbolje, da imajo rahlo kisel pH (slednje pomaga pri preprečevanju bolezni). Pred sajenjem v gredo vdelajte veliko organske snovi in po potrebi še popolno mineralno gnojilo.
Cvetačo posejte približno 7 tednov, preden jo boste presadili na prosto, pri čemer jo na prosto presadimo nekako 2-3 tedne pred zadnjo slano (odvisno od vrta do vrta). Cvetača se bo tako dovolj razvila in ojačala pred poletno pripeko in sušo. Med rastlinicami pustite 45-60 cm prostora.
Med rastjo rastline dobro zalivajte in občasno pognojite, saj lahko vsaka prekinitev rasti zaradi stresa prepreči tvorbo cvetnih nastavkov.
Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede cvetače.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Pobiranje

Cvetačo poberemo, ko velikost glave doseže 15-20 cm. Pri tem pazite, socvetje ne dobi zrnatega videza in ne bodo vidni posamezni cvetovi. V tej fazi namreč se kvaliteta pridelka že znižuje. Cvetačo poberemo tako, da odrežemo glavno steblo. Preostanek rastline lahko zavržemo, saj navadno ne razvije stranskih poganjkov. Na odrezani glavi pustimo vse liste, saj ščitijo užitne dele pred poškodbami. Cvetača dobro prenaša zmrzovanje, zaradi česar lahko višek pridelka mirno zamrznete.

Hranljivost

100 g cvetače vsebuje:

  • 20 kalorij
  • 2,5 g vlaknin
  • 2 g beljakovin
  • 5 mg ogljikovih hidratov
  • 46 mg vitamina C
  • 57 ug folne kisline
  • 22 mg kalcija
  • 0,44 mg železa
čebula

Česen in čebula – več kot le zelenjava

Rastline,Zelenjava
Matevž

čebulaČebula in česen sta zelenjavi, ki vsebujeta številne zdravilne snovi. Z njima lahko znižujemo holesterol, znižujemo vročino in zdravimo vneto grlo in prehlad.

Kdaj in kako sadimo česen in čebulo

Česen in čebula sta dve izmed prezimnih zelenjavnic, ki jih lahko sadimo v jesenskem času. Za sajenje čebule in česna izberemo sončno mesto z bogatimi tlemi. Greda naj bo pognojena, vendar ne neposredno pred sajenjem (najbolje je približno pol leta prej). Prav tako naj ne bi na istem mestu rastla čebula ali česen v zadnjih treh letih, saj tako zmanjšamo razširjanje škodljivcev in bolezni.
Jesensko čebulo lahko posadite nekje med septembrom in novembrom, česen pa v oktobru ali novembru. Spomladansko čebulo lahko posadite skoraj takoj, ko so tla primerna za obdelavo (začetek marca-sreda aprila). Podobno tudi česen navadno posadimo že na začetku marca, saj potrebuje veliko časa za rast in zorenje.
Česen posadite približno 5 cm globoko in med njimi pustite okrog 15 cm prostora. Posamezne vrste česna naj bodo razmejene s 30 cm prostora. Za čebulo potrebujete le 25 cm prostora med posamezno vrsto in 10-15 cm med posameznimi čebulami.
česen
Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede česna in čebule.

Čebula ne potrebuje veliko oskrbe

Poleti zalivanje navadno ni potrebno. Ob suši zalivajte skromno, saj čebula in česen ne marata zastajanja vode. Redko listje ne zastre plevelov, zaradi česar morate grede redno pleti.

Pobiranje čebule in česna

Najboljši čas za pobiranje čebule (jesenske) je nekje od junija naprej. V avgustu pa izvedemo pobiranje spomladanske čebule. Jesenski in spomladanski česen pa lahko začnete nabirati nekje v juliju oz. avgustu.
Nabran pridelek razprostrite na suhem in zračnem mestu in pustite 1-2 tedna, da se dobro presuši. Posušene čebule in česen vskladiščite na hladnem in suhem mestu.

Bolezni in škodljivci

Med boleznimi se na čebuli najpogosteje pojavljata čebulna plesen (Peronospora destructor) in siva plesen (Botrytis). Čebulna plesen se kaže kot ovalna ali okrogla rumeneča mesta, ki se pojavijo na listih. Napadeno tkivo (predvsem čebulni vrat) postane gobasto. Pri sivi plesni, ki se razvije na vratu čebule, slednji postane voden, rjav in mehak. Gniloba postopoma napreduje in čebula se mumificira (podobno kot okuženo sadje). Okužene rastlina navadno na vrtu ne kažejo znakov bolezni, temveč se le-ti pojavijo šele ob skladiščenju.
Med škodljivci pa med najbolj škodljive spadata čebulna muha in porova zavrtalka.

Katero čebulo izbrati

Izbiro čebule, ki jo gojite na vrtu, lahko prilagodite svoji kuhinji, saj ni vsaka čebula primerna za vsako jed.

Rumena čebula

Rumena čebula je vrsta čebule, ki se jo najpogosteje uporablja v kuhinji. Ima najizrazitejši okus in je primerna je za večino jedi. Ker ima veliko sladkorja, je najbolj primerna za karameliziranje v ponvi. Vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin.

Bela čebula

Bela čebula vsebuje več vode kot druge sorte, zaradi česar je blažjega okusa. Primerna je npr. za solate, juhe in enolončnice.

Rdeča čebula

Rdeča čebula ima pravtako blažji okus, vendar ni primerna za kuhanje. Bolje se poda v solate in kot priloga jedem.

Mlada čebula

Mlado čebulo je seveda najbolje uživati surovo. Uporabimo jo lahko v celoti – beli in zelen del poganjka. Vsebuje tudi veliko vitamina C in vitamina K.

Šalotka

Šalotka razvije večje število manjših čebulic, ki so močnega okusa (močnejšega v primerjavi z rumeno čebulo). Odlično se obnese v solatah, vloženih jedeh ali drugih jedeh, kjer želimo nekoliko močnejši okus po čebuli.

Hranljivost

Pol sklede (približno 125 ml) zelene čebule vsebuje:

  • 13 kalorij
  • 1,2 g vlaknin
  • 0,9 g beljakovin
  • 2,8 mg ogljikovih hidratov
  • 2500 IU vitamina A
  • 22,5 mg vitamina C
  • 0,9 mg železa

pol sklede (približno 125 ml) čebule vsebuje:

  • 29 kalorij
  • 2 g vlaknin
  • 1 g beljakovin
  • 6,6 mg ogljikovih hidratov
  • 6 mg vitamina C
  • 60 mg vitamina B