Če bi moral izbrati zelenjavo, ki je izredno enostavna za gojenje in hkrati bogato obrodi, bi se nedvomno odločil za bučke. Pri tem imajo buček v rokavu še en adut – odličen okus. Če boste enkrat gojili bučke na svojem vrtu, jih ne boste nikoli več kupovali v trgovini. Sočni mehki plodovi s kremastim okusom imajo le malo skupnega s pogosto usnjatimi in celo nekoliko grenkimi plodovi, ki jih včasih dobimo v trgovinah. Bučke so tudi odličen vir vitamina C, saj boste s polovico bučke pokrili približno četrtino dnevne potrebe vitamina C. Bučke pa vsebujejo tudi beta karoten, folno kislino in kalij.

Kako jih gojimo?

Ko se vreme dovolj otopli, lahko bučke posejemo neposredno na gredo, vendar je bolje, če jih nakalimo že v rastlinjaku. Posamezna semena bučke posejte v majhne lončke, približno 2-3 cm globoko. Po zadnjem mrazu lahko kalice presadite na prosto. Za dobro rast in kvaliteten ter obilen pridelek, bučke posadite na sončno mesto. Tla naj vsebujejo tudi dovolj organske snovi, ki bodo zadrževala vlago.

Po sajenju je pomembno, da rastline redno zalivate. Pri tem zalivajte zemljo ob bazi rastline in se izogibajte močenju listov in cvetov. Slednje lahko povzroči razvoj pepelaste plesni, ki prekrije liste in izčrpava rastline. Na lahkih tleh posadite rastline v majhno globel, ki bo zadrževala vlago v bližini rastline. Okrog rastline lahko dodate še zastirko iz komposta, ki bo pomagala zadrževati vlago.
Nabiranja bučke se je najbolje lotiti z ostrim nožem, saj lahko z vrtenjem in vlečenjem plodov poškodujete rastline. Z rednim odstranjevanjem plodov, boste spodbudili rastline k tvorbi novih cvetov. Poleg plodov pa lahko pri bučkah za kuho uporabite tudi cvetove.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede bučk.

Zanimive sorte

Bodite tudi nekoliko pustolovski in na svoj vrt posadite mešanico različnih sort. Poleg klasičnih podolgovatih plodov, lahko najdete tudi bučke s kroglastimi (npr. sorta Tondo di Piacenza’) ali rumenimi plodovi (sorta ‘Soleil’).

Brokoli je odlična zelenjava za vsak vrt. V eni sami rastlini so združene same odlične lastnosti – dolga sezona pobiranja pridelka, odlična aroma in številne zdravju koristne snovi. Že ena sama porcija vijoličastega brokolija nam zagotovi polovico dnevne potrebe po karotenoidih, ki krepijo imunski sistem. Poleg tega pa vsebuje še folno kislino in veliko vitaminov A in C.

Kako vzgojimo okusen brokoli

Semena brokolija posejemo v majhne lončke ali setvene podstavke, ki jih napolnimo s kvalitetnim substratov za kalice. Po kalitvi počakajte, da kalice dovolj zrastejo, da jih lahko brez skrbi premestite, v nove lončke (9 cm premera). Med rastjo kalice redno preverjajte, da ne bodo prerasle prostora v loncu, saj lahko to škodi njihovi nadaljnji rasti.

Pred sajenjem na gredo, odstranite vse kamne in plevele. Slednji tekmujejo z zelenjavo za hrano in vodo, zaradi česar jih je potrebno odstraniti iz grede. Na peščenih ali zelo težkih tleh dodajte veliko organske snovi, ki bo izboljšala strukturo tal. Rastline presadite, ko bodo velike približno 7-9 cm. Na gredi jih posadite z 50-60 cm razmike med rastlinami in vrstami. Po sajenju rastline dobro zalijte in utrdite prst okoli sadike, saj križnice (vključno z brokolijem) ne marajo zrahljanih tal. Zaradi slednjega, tla okrog rastlin redno zbijte tudi po bolj vetrovnem vremenu, ki bi lahko zaradi zibanja rastline zrahljal prst okrog korenin. Ob suhem vremenu rastline redno zalivajte, saj ima brokoli rad vlažna tla. V kolikor kljub vsej negi brokoli ne bo tvoril vijoličastih brstov, rastline vzpodbudite z dodatkom mineralnega gnojila.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede brokolija.

Pobiranje

Brokoli pobirajte, ko so brsti še zaprti in čvrsti, saj imajo v tej fazi najboljši okus. Na vsaki rastlini odstranite samo nekaj stebel s cvetnimi brsti, s čimer boste rastlino vzpodbudili k tvorbi novih. Če boste odstranili celotno socvetje, rastlina pogosto ne bo tvorila novih cvetnih nastavkov.

Nabran brokoli uporabite v čim krajšem času, saj bo tako kot večina zelenjave počasi izgubljal na kvaliteti. V kolikor ga ne boste uporabili takoj, ga lahko za nekaj dni shranite v hladilniku.

Problemi

Rastline lahko okuži mikroorganizem Plamodiophora brassicae, ki povzroča golšavost kapusnic. Simptomi se kažejo kot otekle in deformirane korenine, rumeneči listi in kot venenje rastlin. Okužba s to boleznijo lahko vodi v propad rastline. Za preprečevanje bolezni dvignite pH tal nad 7,2, česar gliva ne prenese. Rastline, ki kažejo znake bolezni takoj odstranite in uničite.

Brstični ohrovt lahko napadejo tudi gosenice kapusovega belina. Slednje lahko preprečite s prekrivanjem z mrežo ali pa uporabo ustreznega insekticida.

Na rastlinah brstičnega ohrovta pa lahko škodo naredijo tudi ličinke kapusove muhe, ki vrtajo v korenine in jih posledično uničujejo. Za preprečevanje uporabljajte prekrivne mreže. Napadene rastline skrbno zalivajte, dognjojujte in jih nekoliko višje zagrebite.

Hranljivost

100 g kuhanega brstičnega ohrovta vsebuje:

• 36 kalorij
• 2,5 g proteinov
• 7,1 g ogljikovih hidratov
• 2,6 g vlaknin (10% dnevne potrebe)
• 317 mg kalija (9% dnevne potrebe)
• 0,2 mg mangana (11% dnevne potrebe)
• 60 mikrog folata (15% dnevne potrebe)
• 77g IU vitamina A (15% dnevne potrebe)

Pokrije dnevno potrebo po vitaminih C in K

Brokoli je zelenjava, ki spada med križnice in je bogata z vitamini A, D in K. Vsebuje pa tudi veliko prehranskih vlaknin. Najbolje raste in se razvija v hladnejšem delu leta.

Kdaj in kako sejemo brokoli

Zgodaj spomladi prenesemo na gredo mlade hitro rastoče rastlinice. Za jesensko sajenje pa posejte brokoli že sredi poletja, da bodo rastline proti koncu poletja dovolj velike za presaditev na gredo.

Rastline posadite nekoliko globje kot so rastle v lončkih. Med kalicami pustite 45-60 cm razmaka, da bodo imele odrasle rastline dovolj prostora. Posamezne vrste ločite s slabim metrom prostora.

Kolobar in dobri sosedi

V kolobarju brokoli sadimo za čebulo, stročnicami, solato, paradižnikom ali krompirjem. Ne smemo pa za saditi na gredo, na kateri so pred tem rastle druge križnice (npr. zelje, ohrovt, itd.)
Dobre sosede brokolija so zelena, blitva, stročnice, solata in špinača.

Pobiranje pridelka

Pri brokoliju nabiramo socvetja neodprtih cvetov skupaj z delom stebla, ki jih povezuje. Zeleni cvetni nastavki se najprej razvijejo na sredini socvetja, kasneje pa še v stranskih socvetjih. Poberemo ga, ko je socvetje povsem razvito (približno 10-15 cm premera), vendar še preden pride do odpiranja cvetov. Odstranitev osrednjih cvetov, bo vzpodbudila rast in razvoj stranskih socvetij, tako lahko brokoli nabiramo večkrat.
Nabrana socvetja brokolija skladiščite v hladilniku, saj bodo drugače kmalu postala vlaknasta in olesenela. Operite ga tik pred uporabo, saj bo moker brokoli v hladilniku hitro splesnil. V hladilniku bo brokoli zdržal približno 3-5 dni. Starejši poganjki lahko izgledajo v redu, vendar niso več okusni.

Škodljivci in bolezni

Mlade rastline imajo radi polži in gosenice kapusove muhe, starejše pa ob neustreznem kolobarjenju lahko okuži golšavost kapusnic. Od škodljivcev brokoli obiskujejo tudi listne uši in bela mušica.

Hranljivost

Pol sklede (približno 125 ml) kuhanega brokolija vsebuje:

• 23 kalorij
• 2,4 g vlaknin
• 2,3 g beljakovin
• 4,3 mg ogljikovih hidratov
• 49 mg vitamina C
• 53 ng folne kisline
• 89 mg kalcija
• 0,9 mg železa

Blitva je redkev, ki je bila vzgojena tako, da tvori okusno listje z belimi, rumenimi ali rdečimi stebli. Barvna raznolikost stebel in listnih žil lahko tudi polepša naš okusni vrt in navduši marsikaterega otroka.

Blitva je odličen vir vitaminov A, C in K, mineralov magnezija in železa ter prehranskih vlaknin.

Kdaj in kako sejemo blitvo

Zgodaj spomladi sejemo blitvo neposredno na gredo. Semena posejte 1-2 cm globoko, pri čemer posejte približno 15 semen na pol metra grede. Kasneje kalice zredčite na 10-15 cm razmaka, da bodo imele odrastle rastline dovolj prostora. Lahko pa zredčite na precej bolj gosto in odvečne rastline odstranite, ko dosežejo velikost za pobiranje. Rastline dobro zalivajte.
Setev blitve proti koncu sezone (v avgustu) pa je za namene prezimitve.

Kolobar in dobri sosedi

V kolobarju blitvo zasejte na gredo, kjer je pred njo rastlo korenje. Ne smemo pa je sejati na grede, kjer so pred blitvo rastli rdeča pesa in špinača.
Dobre sosedi blitve so fižol, grah, rdeča pesa in čebula, slabi pa kumare.

Pobiranje

Ko so zunanji listi dovolj razviti (približno 20-30 cm dolgi), jih odrežite 2-3 cm nad tlemi. Pri tem pazite, da ne poškodujete rastnega vršička, ki se skriva med listi.
Nabrani listi blitve se ne ohranijo dolgo, zaradi česar jih čim prej uporabite. Neoprani liste shranjeni v plastični vrečki v hladilniku, bodo zdržali 2-3 dni.
Sveže mlade liste blitve lahko podobno kot špinačo uporabimo v solati. Podobno kot špinačo jo lahko uporabimo tudi v kuhanih jedeh, vendar je čas kuhanja navadno nekoliko daljši.

Bolezni in škodljivci blitve

Blitva načeloma nima veliko težav. Najpogosteje lahko pri blitvi opazimo plesni, listne uši in objedenost zaradi polžev. Včasih lahko na listih opazimo tudi pesno listno pegavost, ki jo prepoznamo po sivkastih pegah z rdečim robom. V tem primeru obolele liste odstranite in uničite.

Sorte blitve s pisanimi stebli

Sorta ‘Lucullus’ požene rumeno-zelene liste. Sorta je zelo bujne rasti in dobro prenaša visoke poletne temperature ter dolgo ne uide v cvet.
Sorta ‘White Silver’ požene nagubane temno zelene liste z izrazito belimi peclji. Listni peclji so sočni in debeli, zato jih nekateri uporabljajo kot nadomestek za beluše.
Sorta ‘Grüner Schnitt’ požene temno zelenne liste z zelo lepe temno rdečimi peclji. Tudi zanjo je značilno, da dolgo ne uide v cvet.
Mešanica ‘Bright Lights’ je mešanica sort, ki bodo pognala živahno obarvana stebla v rumeni, oranžni, rdeči, rožnati in beli barvi. Odlična izbira za resnično pisan krožnik 🙂

Naš predlog: Blitva s česnom

Za 4 osebe potrebujete:

• 1 kg blitve
• 3 žlive olivnega olja
• 2 stroka česna
• sol in poper
• sok limone (poljubno)

Liste blitve operite in odstranite peclje. Peclje narežite na 2-3 cm dolge koščke. Zelene dele listov zvijte v rolo in jih narežite. V posodi segrejte olivno olje in mu dodajte nasekljana stebla. Po petih minutah dodajte še češen, zatem pa začnite dodajati zelene dele listov. Dodajajte jih postopoma. Posodo pokrijte in kuhajte še približno pet minut. Listi morajo uveti, vendar ne smejo izgubiti zelene barve. Pokrov odstranite in kuhajte še toliko časa, da vsa tekočina odpari. Sedaj še samo začinite po lastnem okusu in po želji dodajte še limonin sok. Slednji je tudi odličen dodatek, ker poskrbi, da kuhana blitva ne izgubi barve.

Hranljivost

Skleda (približno 250 ml) sesekljane blitve vsebuje:

• 35 kalorij
• 3 g beljakovin
• 7 g ogljikovih hidratov
• 49 mg vitamina C
• 53 ng folne kisline
• 102 mg kalcija
• 151 mg magnezija
• 58 mg fosforja
• 960 mg kalija
• 313 mg natrija
• 4 mg železa
• 15 mikrog folata