Arhiv oznak: zelenjava

buče

Buče z veselimi jesenskimi barvami popestrijo vrt in jedi

Matevž

bučeBuče so okusna zelenjava, ki vsebuje polno vitamina A, poleg tega pa s svojo živahno barvo lepo poživi jedi.

Vzgojite okusne buče

Med aprilom in junije posejte semena buč v lončke s premerom 7-10 cm. V vsak lonec posejte eno samo seme (približno 2,-3 cm globoko). Lonce postavite na sončno polico ali v rastlinjak. Ko opazite korenine, ki gledajo iz dna lonca, presadite rastline v večje lonce s premerom okrog 12 cm. Po zadnji zmrzali lahko večje kalice začnete saditi na gredo. Med rastlinami pustite 2-3 m prostora. Po zadnji zmrzali lahko semena sejete tudi neposredno na gredo.
Na vrtu bučam namenite sončno in zavarovano rastišče. Tla naj bodo rodovitna z veliko organske snovi. V ta namen v sadilno jamo vdelajte veliko komposta ali zrelega hlevskega gnoja.

Poskrbite za zdrave buče

Kalice na gredi zavarujte z zastirko iz slame ali komposta. Za dobro prehrano uporabite popolno mineralno gnojilo ali gnojilo za paradižnike. Buče potrebujejo tudi veliko vode, zaradi česar jih je potrebno preko celotne rastne sezone ob suhem vremenu dodatno zalivati.
Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede buče.

Pregled opravil po mesecih:>

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Pobiranje

Buče pustite na rastline kolikor dolgo je mogoče. Pridelek poberite, ko boste opazili, da so stebla začela pokati in je površina buče zelo trda na otip. Pobrane buče shranite v dobro prezračene prostoru pri 10°C.

Hranljivost

100 g buče vsebuje:

  • 20 kalorij
  • 1,1 g vlaknin
  • 0,7 g beljakovin
  • 4,9 g ogljikovih hidratov
  • 5000 IE vitamina A

Naš predlog: Kvinoja z bučami in pinijami

Za 4 osebe potrebujete:

  • 1 bučo
  • 2 čaši kvinoje
  • 5 čaše pinijinih jedrc
  • 10 češnjevih paradižnikov
  • 1 čebulo
  • 1 limono
  • svež peteršilj
  • origano
  • 1 čajno žličko rumine ali pol žličke zmlete kumine
  • sol in poper
  • olivno olje

Bučo olupite in odstranite semena. Nato jo narežite na kocke in položite na peki papir. Kocke buče nakapajte z olivnim oljem in začinite z origanom. Dobro premešajte in postavite v pečico na 175°C. Pečite, dokler buča ni povsem zmehčana (cca. 15 min).
Med tem, ko čakate na bučo, lahko pripravite kvinojo. Na tanko narežite čebulo in jo spustite na olivnem olju (ne sme porjaveti). Čebuli dodajte zmleto kumino, sol in poper ter premešajte. Dodajte še kvinojo, ponovno premešajte in zalijte z 4 čašami vode. Pokuhajte 5 minut, nato odstavite iz ognja in pustite pokrito, da se kvinoja napije vode.
Ko je buča pečena, jo dodajte kvinoji. V mešanico dodajte še razpolovljene češnjeve paradižnike in jedrca pinij, ki jih pred tem nekoliko popečite v ponvi.

čebulna muha

Čebulna muha lahko napade tudi trikrat na sezono

Matevž

čebulna muhaČebulna muha je majhen leteči škodljivec, ki je po velikosti nekoliko manjši od hišne muhe in je rjavkasto črne barve. Prvi nalet v sezoni navadno opazimo sredi meseca aprila, vendar je točnejši čas odvisen od temperaturnih razmer. Prvi nalet navadno naredi največ škode na čebuli. Drugi nalet se pojavlja konec maja, zadnji pa septembra in oktobra, zaradi česar naredi največ škode na poru.

Samica čebulne muhe odloži v skupinah od 5 do 20 belkasta jajčeca. Jajčeca odloži na konice listnih poganjkov, na čebulice ali na tla v bližini rastline. Iz teh se razvijejo bele ličinke, ki se v čebulico zavrtajo od strani ali vanjo vstopijo pri osnovi listov. Ličinke se v čebulici hranijo 15-25 dni in zrastejo do velikosti 1 cm, nato jo zapustijo in se zabubijo v tleh. Zadnja generacija čebulne muhe prezimi v zemlji v obliki bube.

Čebulna muha povzroča značilne znake

Najhitreje bomo prisotnost čebulne muhe opazili na mlajših listih mlade čebule. Listi se začnejo grbančiti, rumeneti in sušiti. Značilne znake bomo nekoliko kasneje opazili tudi na starejših listih. Zaradi objedanja ličink, bo čebula začela gniti, kar bo povročalo razvoj neprijetnih vonjav. Prisotnost gnitja nas lahko zavede, da prisotnost čebulne muhe zamenjamo za čebulno gnilobo, saj so si simptomi podobni. Čebulna muha se od čebulne gnilobe razlikuje po tem, da se gnitje pri čebulni muhi začne na vrhu čebule, medtem ko se pri čebulni gnilobi le-to pojavi na spodnjem delu čebule.

Kako preprečimo napad čebulne muhe

Najbolj praktične pri ugotavljanju prisotnosti čebulne muhe na vrtu so rumene lepljive ploščice, ki naj bodo zaradi učinkovitosti postavljene največ 30 centimetrov nad rastlinami. Z lepljivimi ploščicami boste lahko ocenili, kdaj je nalet muh največji in je potrebno čebulo pokriti z vrtno tkanino. Pri pokrivanju pazite, da rastlin ne pokrijete čisto pri tleh, saj lahko pride do nastanka plesni in gnilobe. Loki, ki bodo podpirali kopreno naj bodo visoki vsaj 50 cm. Pod kopreno pa ne pozabite pleti in zalivati ter okopavati čebule. Kopreno pustite na gredi nekje do sredine maja.

Verjetnost težav lahko zmanjšate, če čebule ne sadite v tla z veliko nepredelane organske snovi, v kateri se lahko zadržujejo ličinke čebulne muhe. Koristno pa je tudi, se izognete sajenja čebule, ko ima čebulna muha prvi nalet (v mesecu aprilu).

Ekološko zatiranje čebulne muhe

Proti čebulni muhi se lahko borite tudi na ekološki način. Za škropivo lahko uporabite pripravek iz rabarbare. Stebla rastline so sicer uporabna v kulinariki, njeni listni pa so močno strupeni in jih lahko uporabimo za pripravo škropiva. Kilogram listov namočite v petih litrih vode. Vodo zavrite in kuhajte približno 10 minut. Prevretek odcedite in ohladite, nato pa ga lahko uporabljate za škropljenje po rastlinah.

Med dobrimi sosedi čebule je tudi korenje, za katerega pogosto pravijo, da lahko prepreči napad čebulne muhe. Žal je korenje spomladi, ko samice čebulne muhe odlagajo jajčeca še premajhno, da bi preprečilo napad čebulne muhe. Nasprotno pa je lahko dobra zaščita za por, ki ga pesti tudi porova zavrtalka.

porova zavrtalka

Porova zavrtalka napada por in čebulo

Matevž

porova zavrtalkaPorova zavrtalka je majhen leteči škodljivec rumenkasto rjave barve, ki je po velikosti nekoliko manjši od hišne muhe in nekoliko večji od čebulne muhe.

Odrasle muhe porove zavrtalke začnejo letati v prvi polovici aprila. Iz odloženih jajčec se razvijejo ličinke prvega spomladanskega rodu, ki jih najdemo v čebuli od sredine aprila do konca maja oziroma začetka junija. Odrasle žerke se v drugi polovici maja in v začetku junija zabubijo za luskolisti ali ob čebulici blizu osnove stebla in preidejo v poletno mirovanje. Odrasli osebki drugega (jesenskega) rodu se pojavijo proti koncu septembra in v oktobru. Jeseni, od sredine oktobra do novembra, ko se konča razvoj jesenskega rodu, najdemo ličinke predvsem na poru.

Kako preprečimo napad porove zavrtalke

Najbolj praktične pri ugotavljanju prisotnosti porove zavrtalke na vrtu so rumene lepljive ploščice, ki naj bodo zaradi učinkovitosti postavljene največ 30 centimetrov nad rastlinami. Z lepljivimi ploščicami boste lahko ocenili, kdaj je nalet muh največji in je potrebno čebulo pokriti z vrtno tkanino. Pri pokrivanju pazite, da rastlin ne pokrijete čisto pri tleh, saj lahko pride do nastanka plesni in gnilobe. Pokrivanje je pri zaščiti pri porovi zavrtalki nekoliko težavnejše, saj je por septembra velik in ga je veliko težje pokriti. Posajen med korenje bo delno zavarovan, vendar je pokrivanje še vedno najboljša naravna zaščita.

Ekološko zatiranje

Proti porovi zavrtalki se lahko borite tudi na ekološki način. Za škropivo lahko uporabite pripravek iz rabarbare. Stebla rastline so sicer uporabna v kulinariki, njeni listni pa so močno strupeni in jih lahko uporabimo za pripravo škropiva. Kilogram listov namočite v petih litrih vode. Vodo zavrite in kuhajte približno 10 minut. Prevretek odcedite in ohladite, nato pa ga lahko uporabljate za škropljenje po rastlinah.

Med dobrimi sosedi čebule je tudi korenje, za katerega pogosto pravijo, da lahko prepreči napad čebulne muhe. Žal je korenje spomladi, ko samice čebulne muhe odlagajo jajčeca še premajhno, da bi preprečilo napad čebulne muhe. Nasprotno pa je lahko dobra zaščita za por, ki ga pesti tudi porova zavrtalka.

špinača

Špinača – zeleni listi polni okusa in vitaminov

Matevž

špinačaSolate so del našega vsakodnevnega jedilnika in včasih je potrebno v slednjega vnesti nekaj sprememb. Pri tem se odlično obnese špinača. Določena generacija ljudi se bo še spomnila Popaja in morda tudi kakšne zgodbe, ki so nam jo pripovedovali starši, da nas prepričajo, da pojemo vsaj žličko špinače. Naj vas potolažim, da je špinača v kuhinji doživela preporod in se z njo ukvarjajo tudi številni priznani kuharji. Z lastno pridelano špinačo pa boste dosegli okuse, ki jih nikakor ne bi mogli izvabiti iz špinače kupljene v trgovini.

Špinača je tudi odličen vir prehranskih vlaknin in vitaminov kot so vitamin A, B in K.

Špinača potrebuje malo pozornosti

Špinačo je najbolje sejati neposredno na gredo. Le v kolikor imate resne težave s polži, bo bolje, če kalice vzgojite v loncih in jih nato presadite na gredo.

Najprej pripravite gredo tako, da jo prekopljete z vilami in v tla dodate kompost. Potem napeljite vrvice, s katerimi si označite sejalno vrsto. Sejanje špinače v vrste, namesto enakomerno po celotni gredi, bo izboljšalo prezračenost med rastlinami in preprečilo razvoj bolezni. Skopljite manjši jarek, v katerega boste posejali semena in ga zalijte. S tem boste poskrbeli, da bodo semena dobro in enakomerno namočena ter bodo uspešno kalila. Med semeni pustite 2-3 cm prostora, med vrstami pa naredite 30 cm razmik. Z majhnimi razmiki med semeni si boste zagotovili enakomerno in gosto rast kalic, ki pa jih boste morali kasneje razredčiti. Med posameznimi rastlinami naj bo približno 15 cm prostora. Po vsakem redčenju vrste rastlin dobro zalijte, s čimer boste poskrbeli, da se bo zrahljana prst ponovno usedla okrog korenin preostali rastlin.

Liste špinače nabirajte za sprotno uporabo. Pri tem jih je najbolje nabrati zjutraj ali zgodaj dopoldne, ko vsebujejo še največ vlage.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede špinače.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Še nekaj nasvetov

Za čim daljšo sezono okusnih listov, vsakih 14 dni posejte nekaj sejalnih vrst špinače.

Špinača navadno ne pesti preveč težav, vendar lahko pritegne lačne polže. Poskusite jih zaustaviti z metodami, ki so vam dobro služile že do sedaj. Kasneje v sezoni so lahko problem tudi gosenice, ki jih najlaže odstranite ročno ali pa rastline prekrijte z mrežo. Slednja bo preprečila metuljem, da bi odložili jajčeca.

Poskusite lahko tudi z drevesasto špinačo. Drevesasta špinača ni prava špinača, temveč gre za metliko (Chenopodium giganteum), ki jo lahko uporabljamo enako kot navadno špinačo.