Arhiv oznak: zelenjava

solata

Solata – nežni okusni listi

Matevž

solataVzgoja solate na lastnem vrtu je tako enostavna, da je primerna celo za aktivnost z otroki. Poleg tega se boste, ko boste prvič poskusili domačo solato, nenehno spraševali, zakaj ste se vsa ta leta ukvarjali z uvelimi listi zavitimi v celofan, ki so bolj primerni za na kompost kot pa na krožnik. Če gojite solato na lastnem vrtu, jo lahko vedno naberete ravno prav za obrok in si tako zagotovite vedno sveže liste.

Kdaj in kako sejemo solato

Pri izbiri sorte imate na izbiro vsemogoče barve, okuse in hrustljavosti. Semena posejte v 1-2 mm globok jarek. Med linijami solate pustite približno 25-30 cm prostora. Da preprečite preobilje rastlin, ki bodo silile v cvet, sejte vsakih 14 dni. Solato lahko sejete vse od marca pa do septembra. Če boste rastline sejali neposredno na gredo, kalice razredčite tako, da bo med njimi 10-20 cm prostora. Listnato solato navadno lahko pobiramo že 6 tednov po setvi, medtem ko bo glavnata potreboval 8-10 tednov.

V vročem in suhem vremenu bodo rastline silile v cvet, zaradi česar v gredo dodajte veliko komposta in ob suhem vremenu redno zalivajte. Zalivajte zgodaj zjutraj, da preprečite zastajanje vode na listih, saj lahko slednje vodi do razvoja sive ali pepelaste plesni. Zgodnje in pozne setve so navadno manj nagnjene k cvetenju kot setve sredi poletja.
Solato lahko gojite ne samo na gredi temveč tudi v koritih in loncih.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede solate.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Bolezni solate

Poleg sive plesni in pepelaste plesni, so glavni škodljivci na solati polži. Poskusite jim preprečiti dostop do solate z jajčnimi lupinami ali drugimi okolju prijaznimi načini.
Razvoj plesni boste preprečili z ustreznim zalivanjem in dovolj razmaka med rastlinami, s čimer bo izboljšano kroženje zraka.
Za vzgojo solate tako ne potrebujete nobenih kemikalij, kar je še poseben plus, saj je zelena solata ponavadi kar pogosto na naših mizah.

Naš predlog:
Zelena solata z grenivko koromačem in parmezanom

Potrebujete:

ZA SOLATO

  • 1 glava zelene solate
  • 3 grenivke
  • 100 g rukole
  • 2 manjši glavi koromača
  • 1 šopek rdečih redkvic
  • 90 g parmezana

 

ZA SOLATNI PRELIV

  • 1 dl oljčnega olja
  • 3 žlice grenivkinega soka
  • 3 žlice belega vinskega kisa
  • 1,5 žličke gorčice
  • sol
  • beli poper v zrnu
  • strok česna
  • manjši šopek peteršilja

Z ostrim nožkom izrežemo meso iz grenivke, brez vmesne bele kožice in pešk. Koromač narežemo na nekoliko debelejše rezance. Redkvice narežemo na tanka kolesca. Solato natrgamo v solatno skledo. Česen stremo skupaj s četrt žličke soli. Peteršilj grobo sesekljamo. Parmezan narežemo na tanke lističe. V manjši skledi razžvrkljamo kis, grenivkin sok, česnovo pasto in gorčico. Ko se sol stopi, med žvrkljanjem postopoma vmešamo olivno olje.
Nazadnje dodamo sesekljan peteršilj in sveže mlet beli poper, po okusu pa še malo soli. V skledo stresemo zeleno solato, rukolo, narezan koromač, odcejene grenivkine fileje in narezane redkvice. Prelijemo s solatnim prelivom in dobro premešamo. Po vrhu potresemo z narezanim parmezanom.
Solato lahko ponudimo kot hladno predjed. Zraven postrežemo opečene kruhke, blago natrte s česnom in pokapljane z olivnim oljem.
Vir: Gurman, društvo dobrih okusov, http://www.gurman.eu

redkvica

Vzgojite si okusno redkvico

Matevž

redkvicaRedkvica je hitro rastoča zelenjava, ki jo lahko gojimo na izredno mali površini. Potrebuje samo dovolj sonca in vlažna ter hranilna tla.

Kdaj in kako sejemo

Zgodnje sorte lahko sejemo skoraj tako, ko postanejo tla primerna za obdelavo. Posejte po eno vrstico redkvice vsakih 10-14 dni, s čimer boste imeli svež pridelek čez celo sezono. Posadite jo lahko tudi med drugo zelenjavo kot npr. brokoli. Spomladanske sorte so bolj odporne na nizke temperature, medtem ko kasneje v sezoni raje posejte poletne redkvice, ki bolje prenašajo vročino.

Semena posejemo 1-2 cm globoko. Kalice razredčimo na razmak 1-2 cm med rastlinami. Če imate na voljo več prostora pa jih razredčite tako, da bo med rastlinami 5-7 cm prostora.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede redkvice.

Oskrba

Redkvice odlično uspevajo na skoraj vsakih tleh. Potrebujejo samo s hranili bogata tla in zadosti vlage. Počasen razvoj ob pomanjkanju hranil in/ali vlage povzroči razvoj pekočih in olesenelih redkvic.

Redkvice moramo pobrati še preden se razvije pekočina in cvetni poganjek, saj so takrat najboljše.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Problemi

Če ste s pobiranjem redkvic zamudili, se lahko zgodi, da pride do pokanja korenov. Včasih pride do enakega pojava tudi ob neenakomerni oskrbi z vodo.

Hranljivost

100 g svežih redkvic vsebuje približno:

    • 12 kalorij
    • 0,35 g proteinov
    • 2 g ogljikovih hidratov
    • 1 g vlaknin
    • 134 mg kalija

Vsebujejo pa tudi vitamin C.

Rdeča pesa

Kako gojimo okusno rdečo peso

Matevž

Rdeča pesaRdeča pesa je priljubljena zelenjava, ki je odličen vir vitamina C. Rdeča pesa zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi, posebej antioksidativnih pigmentov betalainov, pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja. Poleg korenine lahko uporabljamo tudi zelene dele rastline, ki jih serviramo sveže ali kuhane in vsebuje veliko vitamina A.

Kdaj in kako sejemo rdečo peso

Rdeča pesa je precej odporna na mraz in jo lahko posadimo na gredo tudi do mesec dni pred zadnjo slano. Čeprav pese dobro rastejo ob višjih temperaturah, se kalice lažje zakoreninjajo ob nekoliko hladnejšem vremenu. Posadite rdečo peso večkrat v 3-4 tedenskih razmikih (do sredine poletja) in si tako zagotovite svež pridelek preko cele sezone.

Semena rdeče pese so v resnici skupki semen v posušenem plodu, kar pomeni, da se lahko iz enega samega “semena” razvije več rastlin. Med rastlinicami pustite približno 3-4 cm prostora, kasneje pa jih razredčite tako, da bo med njimi vsaj 5 cm prostora.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede rdeče pese.

Pobiranje

Rdečo peso lahko poberemo, ko doseže zaželjeno velikost. V približno 60 dneh bodo dosegle približno 4 cm premera in so že primerne za kuhanje ali vlaganje celih korenov. Če ji zagotovimo dovolj prostora in vlage pa lahko pesa zraste do 8 cm premera. Pri večjih pesah korenina pogosto postane vlaknata in ni več primerna za uporabo.
Rdečo peso lahko vskladiščimo v hladilnik, kjer bo v plastični vrečki ostala sveža tudi več tednov.

Pregled opravil po mesecih:

Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
setev
presajanje
pobiranje

Hranljivost

Skleda (približno 250 ml) rdeče pese vsebuje:

    • 31 kalorij
    • 1,5 g vlaknin
    • 1,5 g beljakovin
    • 8,5 mg ogljikovih hidratov
    • 85,5 IU vitamina A
    • 32 mg fosforja
    • 53 mikrog folne kisline
    • 269 mg kalija
    • 0,9 mg železa

Vsebujejo pa tudi vitamin C.

Kako pripravimo rdečo peso

Rdečo peso je najbolje uživati neprekuhano, saj se tako ohrani največ koristnih snovi. Ob kuhanju moramo biti pozorni, saj se betalaini (koristna rdeča barvila) na previsokih temperaturah razgradijo. Rdečo peso je tako priporočljivo kuhati največ 15 minut, pri čemer uporabite paro in čim nižjo temperaturo. Za večjo ohranitev betalainov kuhajte rdečo peso z olupkom in jo olupite šele po kuhanju. Betalaini izboljšujejo splošno počutje, delujejo sproščujoče na organizem in izboljšujejo razpoloženje, zaradi česar bi jih bilo škoda izgubiti.

Naš predlog: Solata iz rdeče pese in jabolk

Za 1 osebo potrebujete:

  • 1 rdečo peso
  • 1 jabolk
  • 1 jedilno žlico feta sira
  • sončnična ali konopljina semena
  • oljčno olje

Priprava je zelo enostavna, saj gre za solato. Rdečo peso in jabolko narežite na dolge palčke. Nekoliko jih premešajte, nato pa nanje posujte nadrobljen feta sir in semena ter začinite z oljčnim oljem. Solata vsebuje kar 30% dnevnih vlaknin in folne kisline. Folna kislina ugodno vpliva na tvorbo rdečih krvnih celic, obnovo krvi ter odpravljanje slabokrvnosti. Znižuje raven hemocisteina, ki je povezan s tveganjem bolezni srca in ožilja. Prehranske vlaknine rdeče pese pa pozitivno vplivajo na zdravje prebavnega trakta in na krvožilni sistem.

Rabarbara

Rabarbara – okusna in zdrava sočna stebla

Matevž

rabarbaraRabarbara je ena izmed najenostavnejših rastlin za gojenje na okusnem vrtu, saj z njo skoraj nimamo nobenega dela. Pri tem pa lahko njena stebla uporabljamo za celo množico okusnih jedi.

Kdaj in kako sadimo rabarbaro

Rastline sadimo zgodaj spomladi, ko je rastlina še v mirovanju. Odrasle rastline lahko v tem obdobju razdelimo in tako naredimo nove mladice. Koreninsko grudo posadimo tako, da so brsti približno 5 cm pod površino tal. Med posameznimi rastlinami pa naj bo vsaj slab meter prostora.
Za dobro uspevanje rabarbare je potrebno dobro odvodnjavanje, zaradi česar jih pogosto gojijo tudi na dvignjenih gredah. Prepustnost tal za vodo se lahko poveča tudi z dodajanjem komposta ali zrelega gnoja.
Vsako pomlad pognojite rastlino z gnojilom bogatim z dušikov nekje v začetku poletja, s čimer boste vzpodbudili rast listov. Ob daljši suši je rastline potrebno zalivati.
Če se spomladi ali poleti pojavijo cvetna stebla, jih odstranite, da rastlina ne zapravlja energije.

Dobri sosedi rabarbare

Rabarbaro lahko kombiniramo z zelišči in ostalimi vrstami zelenjave, saj ne vpliva na sosednje rastline. Edini negativni vpliv, ki ga lahko ima rabarbara je, če zasenči nižje okoliške rastline. Zato ji je potrebno nameniti dovolj prostora (cca. 1m2).

Pobiranje stebel

Prvo leto po sajenje stebel ne nabiramo, saj rastline potrebujejo energijo, za rast koreninskega sistema. Naslednje leto lahko pobiramo stebla 1-2 tedna, naslednja leta pa čez celo sezono (8-10 tednov). Jeseni nabiramo stebla samo pri rastlinah, ki jih bomo zavrgli. Pri nabiranju odstranimo samo tretjino listov, da rastline niso preveč v stresu.
Listne ploskve vsebujejo veliko oksalne kisline in niso užitne. Za vsak primer tudi ni priporočljivo nabirati stebel po močni zrmrzali, saj lahko oksalna kislina iz listov zaide tudi v stebla.
Nabrana stebla rabarbare lahko uporabite sproti ali jih zamrznete za kasnejšo uporabo. Pred zamrzovanjem jih olupite in narežite na 2-3 cm dolge kose

Kako shranjujemo rabarbaro

Pobrane liste operemo, nato pa za nekaj dni shranimo v hladilniku zavite v vlažni papir ali kuhinjsko folijo. Za daljše shranjevanje rabarbaro zmrznemo. Najbolje, če jo pred zamrzovanjem že olupimo in narežemo na manjše koščke.

Bolezni in škodljivci

Mlade rastline privlačijo polže, zaradi česar je potrebno rastline ustrezno zaščititi. Pri rabarbari lahko pride tudi do gnitja osrednjega dela. Bolezen povzročajo različne bakterije in glive. Za omejitev je potrebno gnijoče dele močno obrezati (do zdravega tkiva), s čimer boste preprečili propad rastline.

Rabarbara je bogata z vitamini, minerali in vlakninami

250 g rabarbare vsebuje približno:

  • 26 kalorij
  • 1 g proteinov
  • 6 g ogljikovih hidratov
  • 2 g vlaknin
  • 10 mg vitamina C
  • 125 IU vitamina A
  • 9 mikrogramov folne kisline
  • 100 mg kalcija
  • 350 mg kalija

Poleg naštetega vsebuje tudi niacin (vitamin B3), ki je koristen za obnavljanje DNK, dober pretok krvi in splošno dobro počutje. Rabarbara poleg niacina vsebuje tudi pantotensko kislino (vitamin B5). Slednji skrbi za zdravje kože in las.
Rabarbara je tudi odličen vir dietetičnih vlaknin, ki skupaj s kalijem spodbujajo metabolizem in prebavo. Rabarbara je tako zelo primerna za osebe, ki trpijo zaradi slabe prebave.

Rabarbara na listnatem testu

Potrebujete naslednje sestavine in 30 min časa:

  • steblo rabarbare
  • list listnatega testa ali testo za razvaljanje
  • 1 dcl jogurta
  • 1 dcl pomarančnega soka
  • 1 dcl vanilijevega pudinga
  • 2 žlici sladkorja
  • 1 cm dolg kos ingverja

Listnato testo postavite v pečico na 180°C in pecite, dokler ni zlato-rjave barve. Potem ga vzemite iz pečice in previdno sploščite (v pečici bo narastlo).
Medtem ko čakate na testo, rabarbaro olupite in narežite na cca. 2 cm dolge kose. Kose rabarbare prenesemo v lonec in dodamo še pomarančni sok, nastrgani ingver in sladkor, nato pa pokrito kuhajte, dokler se rabarbara ne razkuha.
Na pečeno listnato testo najprej namažite s kuhano rabarbaro, nato pa dodajte še jogurt in vanilijev puding, ki ju nekoliko premešajte z žlico, da boste dobili neenakomerno strukturo okusov.