V poletnih mesecih lahko poletna suša prinese tudi pomanjkanje vode. Zbrali smo nekaj koristnih nasvetov, kako lahko varčujete z vodo. Seveda pa lahko nasvete upoštevate tudi, če nimate problemov z oskrbo ali prepovedjo zalivanja.

Izboljšava tal

Z izboljšavo tal lahko podaljšamo čas, ki ga rastline preživijo brez zalivanja. V tla dodajte kompost ali zrel gnoj, ki bo izboljšal strukturo tal in povečal sposobnost zadrževanja vode. Vedno dodajte kompost tudi v sadilne jame. Med rastlinami nasujte zastirko, ki bo zmanjšala odparevanje vode iz površine tal.

Pomembno je tudi zatiranje plevelov, ki z vašimi rastlinami tekmujejo za hranila in vodo.

Pravilno zalivanje

S pravilnim zalivanjem rastlin lahko zmanjšate količino vode, ki je potrebna, da rastline preživijo poletno sušo. Zalivajte posamezne rastline. Pri zalivanju celotne grede s pršilko bodo izgube vode, zaradi odparavenja iz površine tal precej večje. Ob rastline lahko namestite v tla plastične lončke ali plastične steklenice. Rastline zalivate skoznje in tako zagotovite, da bo voda prišla direktno do korenin.

Zalivajte raje dalj časa in manj pogosto. S tem boste spodbudili rastline k razvoju globokih korenin, ki bodo omogočale rastlini črpanje vode iz večje globine kot le iz površinske plasti tal. Več o zalivanju si lahko preberete tukaj.

Ob suši in pomanjkanju vode lahko zalivate manjše dele vrta, ki jih zalijemo bolje. Zalivajte po prednostni
lestvici:

• drevesa postajajo s starostjo vedno vrednejša in težje nadomestljiva. Odraslih drevesa seveda ni potrebno zalivati, mlada drevesa pa lahko ob hudi suši odmrejo.
• grmovnice so druge po pomembnosti, saj navadno omejujejo vrt in mu dajejo strukturo.
• naslednje po pomembnosti so trajnice, saj nas izguba trajnic v gredi navadno precej stane
• enoletnice v primerjavi s trajnica potrebujejo več vode, hkrati pa so sorazmerno poceni, kar pomeni, da jih ob močni suši in pomanjkanju vode žrtvujemo v korist drugih rastlin

Trata

V sušnem obdobju dvignite višino reza trate vsaj na 2,5 cm. Spodbudite razvoj močnih korenin s spomladnim in jesenskim gnojenjem z gnojilom bogatim s fosfati. Travne bilke z globokimi koreninami bodo dalj časa ostale zelene.

Zbiranje deževnice

Ob žlebovih si napravite zbiralnike deževnice. Najpreprosteje je, če uporabite kovinski ali plastičen sod oz. če imate dovolj prostora, celo več sodov. V kolikor pa postavljate novo teraso si lahko omislite podzemni rezervoar, ki ga skrijete pod teraso. Za lažje natakanje lahko sod postavite na zidake in nanj namestite pipo. V vsakem primeru pa pazite, da je zbiralnik varen za otroke, ki bi se lahko igrali v bližini.

Izbira rastlin

V kolikor na vašem območju vsako leto primanjkuje vode in je rododendron za vas enoletnica (zaradi plitvih korenin so med prvimi rastlinami, ki občutijo pomanjkanje vode), potem priporočamo izbiro rastlin, ki so prilagojene na sušna rastišča.

Zalivanje ni natančna znanost, saj nam narava navadno nakloni preveč ali premalo vode. Najbolje je torej, da opazujemo stanje na vrtu in kmalu bomo razvili občutek za pravo mero in čas zalivanja.

Kdaj zalivamo?

Rastline moramo zaliti preden pride do vidnih znamenj pomanjkanja vode – venenja. Rastline, ki so izpostavljene periodični suši rastejo počasneje in so bolj občutljive na bolezni in škodljivce.

Spomladi in poleti, ko rastline rastejo in so temperature visoke, jih moramo zalivati pogosteje. Pozimi pa z občasnim zalivanjem le poskrbimo, da ne pride ob hitrih otoplitvah pri zimzelenih rastlinah do poškodb. Zalivamo lahko zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, s čimer zmanjšamo izparevanje vode in preprečimo zažiganje listov. Ožigi na listih, ki so posledica zalivanja nastanejo, ker kapljice vode delujejo kot povečevalno steklo in povečajo moč sončnih žarkov, ki tako poškodujejo rastlino. Kljub temu pa ne odlašajte z zalivanjem do večera, če ste opazili rastlino, ki je ovenela že opoldne – zalijte jo takoj.

Kako zalivamo?

Velikokrat se odpravimo zalit vrt po večernih poročilih, kjer smo ravnokar zvedeli, da bo tudi jutrišnji dan suh in vroč. Ob koncu dneva si želimo še samo vsesti na vrtu in uživati ob prijetnih večernih temperaturah. Rezultat je, da vrt zalijemo v rekordnem času. Seveda tla po zalivanju izgledajo mokra, vendar bo vlaga izparela tako hitro, da je bil naš trud povsem zaman. Vodo potrebujejo korenine in ne listje, kar pomeni, da moramo zalivati tla, pri čemer počasi štejemo do deset. Pri posamezno rastočih rastlinah zalivamo del tal, ki je pokrit s koreninami in je širok približno 1,5 premera krošnje.

Listje zalivamo le, če želimo sprati prašne delce ali odstraniti škodljivce (listne uši, pršice, itd.). Zalivanje listja lahko škoduje rastlinam, saj ustvari na listni površini plast vode, ki omogoči razmnoževanje povzročiteljev bolezni.

Katere rastline potrebujejo posebno skrb?

Mlade rastline

Grmičevje in drevesa, ki že več let rastejo na vašem vrtu ne potrebujejo pretiranega zalivanja. Nasprotno pa mlade in na novo posajene rastline, ki še nimajo močno razvitih koreninskih sistemov, lahko ob suši močno prizadete. Takšne rastline moramo vsaj prvo leto pozorneje opazovati in temeljiteje zalivati.

Zalivanje rastlin v posodah

Majhen volumen posod povzroča hitro porabo razpoložljive vode, kar pomeni, da je potrebno vsaj enkrat dnevno zalivanje. Čim večja je posoda, manj krat bomo morali zalivati. Za posodovke je še posebej pripraven vlažilni gel, ki ga dodamo substratu. Ko substrat zalijemo, gel sprejme vase velike količine vode, saj lahko nase veže za 100x lastne teže vode. Sprejeto vodo gel nato počasi oddaja rastlini, ko le-ta preko korenin črpa vodo iz substrata.

Pri rastlinah v posodah pa moramo paziti tudi na to, da rastlin ne bomo zalili premočno, saj lahko stoječa voda zaduši korenine, kar zelo hitro vodi v propad celotne rastline. Najenostavneje je če uporabimo posode z luknjami za odtok nad katere v lonec namestimo pesek ali lončene črepinje, kar omogočajo dobro odtekanje vode.

Rastline blizu zidu

Rastline, ki rastejo blizu stene navadno dobijo manj vlage, saj stene delujejo kot zaščita pred dežjem. Globoko zakoreninjene rastline navadno ne bodo imele problemov, pri drugih vrstah pa lahko pride do venenja ob vročih poletnih dnevih.

Rastline s plitvim koreninskim sistemom

Med te rastline prištevamo rododendrone in tudi nekatere iglavce. Ob daljši suši korenine teh rastline ne dosežejo plasti tal z vodo, kar lahko vodi v propad rastlin.

Kako varčujemo z vodo?

V sodih lahko zbiramo deževnico, s čimer varčujemo z vodo, hkrati pa imamo tudi nekaj rezerve, če pride v poletnih mesecih do prepovedi zalivanja z vodo iz vodovoda. Z izboljšavo tal, zastirko in pravilnim zalivanje pa lahko dodatno zmanjšamo porabo vode. Več informacij o varčevanju z vodo lahko najdete tukaj.