Čebula in česen sta zelenjavi, ki vsebujeta številne zdravilne snovi. Z njima lahko znižujemo holesterol, znižujemo vročino in zdravimo vneto grlo in prehlad.

Kdaj in kako sadimo česen in čebulo

Česen in čebula sta dve izmed prezimnih zelenjavnic, ki jih lahko sadimo v jesenskem času. Za sajenje čebule in česna izberemo sončno mesto z bogatimi tlemi. Greda naj bo pognojena, vendar ne neposredno pred sajenjem (najbolje je približno pol leta prej). Prav tako naj ne bi na istem mestu rastla čebula ali česen v zadnjih treh letih, saj tako zmanjšamo razširjanje škodljivcev in bolezni.
Jesensko čebulo lahko posadite nekje med septembrom in novembrom, česen pa v oktobru ali novembru. Spomladansko čebulo lahko posadite skoraj takoj, ko so tla primerna za obdelavo (začetek marca-sreda aprila). Podobno tudi česen navadno posadimo že na začetku marca, saj potrebuje veliko časa za rast in zorenje.
Česen posadite približno 5 cm globoko in med njimi pustite okrog 15 cm prostora. Posamezne vrste česna naj bodo razmejene s 30 cm prostora. Za čebulo potrebujete le 25 cm prostora med posamezno vrsto in 10-15 cm med posameznimi čebulami.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede česna in čebule.

Čebula ne potrebuje veliko oskrbe

Poleti zalivanje navadno ni potrebno. Ob suši zalivajte skromno, saj čebula in česen ne marata zastajanja vode. Redko listje ne zastre plevelov, zaradi česar morate grede redno pleti.

Pobiranje čebule in česna

Najboljši čas za pobiranje čebule (jesenske) je nekje od junija naprej. V avgustu pa izvedemo pobiranje spomladanske čebule. Jesenski in spomladanski česen pa lahko začnete nabirati nekje v juliju oz. avgustu.
Nabran pridelek razprostrite na suhem in zračnem mestu in pustite 1-2 tedna, da se dobro presuši. Posušene čebule in česen vskladiščite na hladnem in suhem mestu.

Bolezni in škodljivci

Med boleznimi se na čebuli najpogosteje pojavljata čebulna plesen (Peronospora destructor) in siva plesen (Botrytis). Čebulna plesen se kaže kot ovalna ali okrogla rumeneča mesta, ki se pojavijo na listih. Napadeno tkivo (predvsem čebulni vrat) postane gobasto. Pri sivi plesni, ki se razvije na vratu čebule, slednji postane voden, rjav in mehak. Gniloba postopoma napreduje in čebula se mumificira (podobno kot okuženo sadje). Okužene rastlina navadno na vrtu ne kažejo znakov bolezni, temveč se le-ti pojavijo šele ob skladiščenju.
Med škodljivci pa med najbolj škodljive spadata čebulna muha in porova zavrtalka.

Katero čebulo izbrati

Izbiro čebule, ki jo gojite na vrtu, lahko prilagodite svoji kuhinji, saj ni vsaka čebula primerna za vsako jed.

Rumena čebula

Rumena čebula je vrsta čebule, ki se jo najpogosteje uporablja v kuhinji. Ima najizrazitejši okus in je primerna je za večino jedi. Ker ima veliko sladkorja, je najbolj primerna za karameliziranje v ponvi. Vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin.

Bela čebula

Bela čebula vsebuje več vode kot druge sorte, zaradi česar je blažjega okusa. Primerna je npr. za solate, juhe in enolončnice.

Rdeča čebula

Rdeča čebula ima pravtako blažji okus, vendar ni primerna za kuhanje. Bolje se poda v solate in kot priloga jedem.

Mlada čebula

Mlado čebulo je seveda najbolje uživati surovo. Uporabimo jo lahko v celoti – beli in zelen del poganjka. Vsebuje tudi veliko vitamina C in vitamina K.

Šalotka

Šalotka razvije večje število manjših čebulic, ki so močnega okusa (močnejšega v primerjavi z rumeno čebulo). Odlično se obnese v solatah, vloženih jedeh ali drugih jedeh, kjer želimo nekoliko močnejši okus po čebuli.

Hranljivost

Pol sklede (približno 125 ml) zelene čebule vsebuje:

• 13 kalorij
• 1,2 g vlaknin
• 0,9 g beljakovin
• 2,8 mg ogljikovih hidratov
• 2500 IU vitamina A
• 22,5 mg vitamina C
• 0,9 mg železa

pol sklede (približno 125 ml) čebule vsebuje:

• 29 kalorij
• 2 g vlaknin
• 1 g beljakovin
• 6,6 mg ogljikovih hidratov
• 6 mg vitamina C
• 60 mg vitamina B

Če bi moral izbrati zelenjavo, ki je izredno enostavna za gojenje in hkrati bogato obrodi, bi se nedvomno odločil za bučke. Pri tem imajo buček v rokavu še en adut – odličen okus. Če boste enkrat gojili bučke na svojem vrtu, jih ne boste nikoli več kupovali v trgovini. Sočni mehki plodovi s kremastim okusom imajo le malo skupnega s pogosto usnjatimi in celo nekoliko grenkimi plodovi, ki jih včasih dobimo v trgovinah. Bučke so tudi odličen vir vitamina C, saj boste s polovico bučke pokrili približno četrtino dnevne potrebe vitamina C. Bučke pa vsebujejo tudi beta karoten, folno kislino in kalij.

Kako jih gojimo?

Ko se vreme dovolj otopli, lahko bučke posejemo neposredno na gredo, vendar je bolje, če jih nakalimo že v rastlinjaku. Posamezna semena bučke posejte v majhne lončke, približno 2-3 cm globoko. Po zadnjem mrazu lahko kalice presadite na prosto. Za dobro rast in kvaliteten ter obilen pridelek, bučke posadite na sončno mesto. Tla naj vsebujejo tudi dovolj organske snovi, ki bodo zadrževala vlago.

Po sajenju je pomembno, da rastline redno zalivate. Pri tem zalivajte zemljo ob bazi rastline in se izogibajte močenju listov in cvetov. Slednje lahko povzroči razvoj pepelaste plesni, ki prekrije liste in izčrpava rastline. Na lahkih tleh posadite rastline v majhno globel, ki bo zadrževala vlago v bližini rastline. Okrog rastline lahko dodate še zastirko iz komposta, ki bo pomagala zadrževati vlago.
Nabiranja bučke se je najbolje lotiti z ostrim nožem, saj lahko z vrtenjem in vlečenjem plodov poškodujete rastline. Z rednim odstranjevanjem plodov, boste spodbudili rastline k tvorbi novih cvetov. Poleg plodov pa lahko pri bučkah za kuho uporabite tudi cvetove.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede bučk.

Zanimive sorte

Bodite tudi nekoliko pustolovski in na svoj vrt posadite mešanico različnih sort. Poleg klasičnih podolgovatih plodov, lahko najdete tudi bučke s kroglastimi (npr. sorta Tondo di Piacenza’) ali rumenimi plodovi (sorta ‘Soleil’).

Brokoli je odlična zelenjava za vsak vrt. V eni sami rastlini so združene same odlične lastnosti – dolga sezona pobiranja pridelka, odlična aroma in številne zdravju koristne snovi. Že ena sama porcija vijoličastega brokolija nam zagotovi polovico dnevne potrebe po karotenoidih, ki krepijo imunski sistem. Poleg tega pa vsebuje še folno kislino in veliko vitaminov A in C.

Kako vzgojimo okusen brokoli

Semena brokolija posejemo v majhne lončke ali setvene podstavke, ki jih napolnimo s kvalitetnim substratov za kalice. Po kalitvi počakajte, da kalice dovolj zrastejo, da jih lahko brez skrbi premestite, v nove lončke (9 cm premera). Med rastjo kalice redno preverjajte, da ne bodo prerasle prostora v loncu, saj lahko to škodi njihovi nadaljnji rasti.

Pred sajenjem na gredo, odstranite vse kamne in plevele. Slednji tekmujejo z zelenjavo za hrano in vodo, zaradi česar jih je potrebno odstraniti iz grede. Na peščenih ali zelo težkih tleh dodajte veliko organske snovi, ki bo izboljšala strukturo tal. Rastline presadite, ko bodo velike približno 7-9 cm. Na gredi jih posadite z 50-60 cm razmike med rastlinami in vrstami. Po sajenju rastline dobro zalijte in utrdite prst okoli sadike, saj križnice (vključno z brokolijem) ne marajo zrahljanih tal. Zaradi slednjega, tla okrog rastlin redno zbijte tudi po bolj vetrovnem vremenu, ki bi lahko zaradi zibanja rastline zrahljal prst okrog korenin. Ob suhem vremenu rastline redno zalivajte, saj ima brokoli rad vlažna tla. V kolikor kljub vsej negi brokoli ne bo tvoril vijoličastih brstov, rastline vzpodbudite z dodatkom mineralnega gnojila.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede brokolija.

Pobiranje

Brokoli pobirajte, ko so brsti še zaprti in čvrsti, saj imajo v tej fazi najboljši okus. Na vsaki rastlini odstranite samo nekaj stebel s cvetnimi brsti, s čimer boste rastlino vzpodbudili k tvorbi novih. Če boste odstranili celotno socvetje, rastlina pogosto ne bo tvorila novih cvetnih nastavkov.

Nabran brokoli uporabite v čim krajšem času, saj bo tako kot večina zelenjave počasi izgubljal na kvaliteti. V kolikor ga ne boste uporabili takoj, ga lahko za nekaj dni shranite v hladilniku.

Problemi

Rastline lahko okuži mikroorganizem Plamodiophora brassicae, ki povzroča golšavost kapusnic. Simptomi se kažejo kot otekle in deformirane korenine, rumeneči listi in kot venenje rastlin. Okužba s to boleznijo lahko vodi v propad rastline. Za preprečevanje bolezni dvignite pH tal nad 7,2, česar gliva ne prenese. Rastline, ki kažejo znake bolezni takoj odstranite in uničite.

Brstični ohrovt lahko napadejo tudi gosenice kapusovega belina. Slednje lahko preprečite s prekrivanjem z mrežo ali pa uporabo ustreznega insekticida.

Na rastlinah brstičnega ohrovta pa lahko škodo naredijo tudi ličinke kapusove muhe, ki vrtajo v korenine in jih posledično uničujejo. Za preprečevanje uporabljajte prekrivne mreže. Napadene rastline skrbno zalivajte, dognjojujte in jih nekoliko višje zagrebite.

Hranljivost

100 g kuhanega brstičnega ohrovta vsebuje:

• 36 kalorij
• 2,5 g proteinov
• 7,1 g ogljikovih hidratov
• 2,6 g vlaknin (10% dnevne potrebe)
• 317 mg kalija (9% dnevne potrebe)
• 0,2 mg mangana (11% dnevne potrebe)
• 60 mikrog folata (15% dnevne potrebe)
• 77g IU vitamina A (15% dnevne potrebe)

Pokrije dnevno potrebo po vitaminih C in K

Brokoli je zelenjava, ki spada med križnice in je bogata z vitamini A, D in K. Vsebuje pa tudi veliko prehranskih vlaknin. Najbolje raste in se razvija v hladnejšem delu leta.

Kdaj in kako sejemo brokoli

Zgodaj spomladi prenesemo na gredo mlade hitro rastoče rastlinice. Za jesensko sajenje pa posejte brokoli že sredi poletja, da bodo rastline proti koncu poletja dovolj velike za presaditev na gredo.

Rastline posadite nekoliko globje kot so rastle v lončkih. Med kalicami pustite 45-60 cm razmaka, da bodo imele odrasle rastline dovolj prostora. Posamezne vrste ločite s slabim metrom prostora.

Kolobar in dobri sosedi

V kolobarju brokoli sadimo za čebulo, stročnicami, solato, paradižnikom ali krompirjem. Ne smemo pa za saditi na gredo, na kateri so pred tem rastle druge križnice (npr. zelje, ohrovt, itd.)
Dobre sosede brokolija so zelena, blitva, stročnice, solata in špinača.

Pobiranje pridelka

Pri brokoliju nabiramo socvetja neodprtih cvetov skupaj z delom stebla, ki jih povezuje. Zeleni cvetni nastavki se najprej razvijejo na sredini socvetja, kasneje pa še v stranskih socvetjih. Poberemo ga, ko je socvetje povsem razvito (približno 10-15 cm premera), vendar še preden pride do odpiranja cvetov. Odstranitev osrednjih cvetov, bo vzpodbudila rast in razvoj stranskih socvetij, tako lahko brokoli nabiramo večkrat.
Nabrana socvetja brokolija skladiščite v hladilniku, saj bodo drugače kmalu postala vlaknasta in olesenela. Operite ga tik pred uporabo, saj bo moker brokoli v hladilniku hitro splesnil. V hladilniku bo brokoli zdržal približno 3-5 dni. Starejši poganjki lahko izgledajo v redu, vendar niso več okusni.

Škodljivci in bolezni

Mlade rastline imajo radi polži in gosenice kapusove muhe, starejše pa ob neustreznem kolobarjenju lahko okuži golšavost kapusnic. Od škodljivcev brokoli obiskujejo tudi listne uši in bela mušica.

Hranljivost

Pol sklede (približno 125 ml) kuhanega brokolija vsebuje:

• 23 kalorij
• 2,4 g vlaknin
• 2,3 g beljakovin
• 4,3 mg ogljikovih hidratov
• 49 mg vitamina C
• 53 ng folne kisline
• 89 mg kalcija
• 0,9 mg železa