Krompirjeva plesen najbolj razširjem patogen krompirja, saj jo lahko najdemo po skoraj vseh predelih sveta. Najbolj nevarna pa je v predelih s hladnim in vlažnim podnebjem. Poleg krompirja krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) napada tudi paradižnik in druge predstavnike iz družine Razhudnikovk.
Prepoznajmo krompirjevo plesen
Simptomi se najprej pojavijo na robovih spodnjih listov v obliki temnih pik. V vlažnem vremenu se hitro povečajo in tvorijo temna področja z zabrisanim robom. Na spodnji strani lista se na robu lezije pojavi 3-5 mm široko svetlo področje z micelijem. V daljšem obdobju vlažnega vremena začnejo kmalu vsi nadzemni deli rastlin gniti. Nasprotno je rast glive v suhem vremenu zavrta. V tem primeru svetel rob z glivo ni opazen. Ob nastopu vlažnejšega vremena se razvoj glive pospešeno nadaljuje.
Druga faza razvoja bolezni je infekcija gomoljev. Ob vlažnem vremenu pride namesto do raznosa sporangijev z vetrom, do spiranja sporangijev v tla. Zoospore, ki se sprostijo iz sporangijev vzkalijo in vdrejo v gomolj preko lenticel ali pa preko poškodb na površini gomoljev. Na gomoljih krompirja okuženih z glivo se pojavijo rjavkasta mehka mesta. Razvoj bolezni se nadaljuje na skladiščenih plodovih.
Krompirjeva plesen je lahko vir novih okužb
Mesta infekcije pa lahko služijo za vdor sekundarnim okužbam (npr. bakterija Erwinia carotovora), ki povzročajo mehko gnilobo krompirja. Okuženi gomolji krompirja predstavljajo vir okužbe za naslednjo rastno sezono. Micelij zraste iz gomoljev neposredno v nadzemne dele rastline, zaradi česar je bolje uporabljati vsako leto semenski krompir, vzgojen iz neokuženih rastlin, ki ga dobimo pri zanesljivih proizvajalcih.
Zaščita
Prvi zaščitni ukrep je podobno kot pri vseh boleznih, da uporabljamo samo neokužen rastlinski material iz zanesljivih virov. S sajenjem neokuženih gomoljev bomo takoj poskrbeli za zmanjšano nevarnost okužbe. Pazite tudi pri zalivanju rastlin, saj bo škropljenje po listih povečalo možnost okužbe. Najbolje, je če rastline zalivate zgodaj zjutraj, da se bodo listi do večera posušili. Koristna pa je tudi uporaba kolobarja. Dodatno pa lahko uporabimo različne fungicide na osnovi ditiokarbamtov.
Če so vaše rastline že močno okužene, je najbolje, če rastline požanjete in uničite. Z odstranjevanjem gomoljev pa počakajte 14 dni, da se bo njihova povrhnjica utrdila, s čimer boste zmanjšalo možnost raznosa okužbe.
Čebulna muha je majhen leteči škodljivec, ki je po velikosti nekoliko manjši od hišne muhe in je rjavkasto črne barve. Prvi nalet v sezoni navadno opazimo sredi meseca aprila, vendar je točnejši čas odvisen od temperaturnih razmer. Prvi nalet navadno naredi največ škode na čebuli. Drugi nalet se pojavlja konec maja, zadnji pa septembra in oktobra, zaradi česar naredi največ škode na poru.
Solate so del našega vsakodnevnega jedilnika in včasih je potrebno v slednjega vnesti nekaj sprememb. Pri tem se odlično obnese špinača. Določena generacija ljudi se bo še spomnila Popaja in morda tudi kakšne zgodbe, ki so nam jo pripovedovali starši, da nas prepričajo, da pojemo vsaj žličko špinače. Naj vas potolažim, da je špinača v kuhinji doživela preporod in se z njo ukvarjajo tudi številni priznani kuharji. Z lastno pridelano špinačo pa boste dosegli okuse, ki jih nikakor ne bi mogli izvabiti iz špinače kupljene v trgovini.
Vzgoja solate na lastnem vrtu je tako enostavna, da je primerna celo za aktivnost z otroki. Poleg tega se boste, ko boste prvič poskusili domačo solato, nenehno spraševali, zakaj ste se vsa ta leta ukvarjali z uvelimi listi zavitimi v celofan, ki so bolj primerni za na kompost kot pa na krožnik. Če gojite solato na lastnem vrtu, jo lahko vedno naberete ravno prav za obrok in si tako zagotovite vedno sveže liste.